Simpozij Obdobja 44

Vabimo vas, da se udeležite 44. mednarodnega simpozija Obdobja z naslovno temo Čustva in slovenska književnost, ki bo potekal od 19. do 21. novembra 2025 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Čustvom se je začelo v znanosti in javnosti pogosteje posvečati ob koncu 20. stoletja; v literarni vedi najbolj sistematično v okviru postklasične teorije pripovedi, saj je t. i. pripovedni obrat zanimanje za pripovednost povezal tudi s čustvi. Ob koncu stoletja se namreč nista zgodila le pripovedni in interpretativni, ampak tudi čustveni obrat. Seveda pa čustva niso povezana samo s pripovedno umetnostjo, saj so temeljna v vseh treh literarnih zvrsteh, torej liriki, epiki in dramatiki. Velik vpliv na raziskovanje čustev imajo tudi psihološke, kulturološke, sociološke in filozofske študije, med njimi so zelo odmevne knjige Marte Nussbaum, v katerih trdi ravno nasprotno od klasične filozofije, ki je čustva razlagala kot primarne impulze: čustva so po njeno središče filozofije etike, z njimi je povezana tudi empatija.

Prav upadanje empatije v intimnih in družbenih odnosih nas danes priganja k raziskovanju čustev in iskanju poti za izboljšanje čustvenega profila. Empatija, sposobnost razumevanja čustev, mišljenja in dejanj drugega, namreč omogoča dostop do doživljanja drugega, hkrati pa tudi spoznavanja sebe. Različne vede, ne samo biblioterapija, ugotavljajo, da človek kot del kibernetičnega sistema in upravljanja (Matz) potrebuje književnost, da bo postal bolj odgovoren do sebe, soljudi, sobitij in okolja. Pri branju slovenske književnosti, predvsem pa interpretaciji in refleksiji, bo pozornost k čustvom na simpoziju raziskana pri vseh štirih členih literarne komunikacije, tj. besedilu, bralcu, sobesedilu in avtorju.

Pri usmeritvi k besedilu je še neraziskanih več izhodišč. Zanimalo nas bo, kako so čustva zastopana v besedilu, kakšna sta njihova vloga in pomen za celoten tekst ali posamezne odlomke. Prav tako bo pozornost usmerjena tudi v jezikovna in stilistična sredstva izražanja čustev ter različnih ubeseditvenih načinov (opisovanja, pripovedovanja, posredovanja govora) pripovedne, lirske in dramske govorice. Tovrstne raziskave – literarnovedne in jezikoslovne – ne bi zajele samo analize literarnega subjekta, ampak tudi opazovanje posebnega razpoloženja, stilnih pristopov (figure, podobe) in etičnih učinkov določene emocionalno-estetske situacije v besedilu ter branju oziroma doživljanju bralca.

Ne samo usmeritev k besedilu, tudi obrnjenost k bralcu prav tako vključuje veliko področij. V literarnozgodovinskem smislu ne predvideva samo različnih načinov izražanja čustev od prvih slovenskih literarnih besedil do danes, ampak tudi čustvenost odzivanja na (čustvena) besedila v smislu kritik, recenzij, študij, dnevnikov in korespondence. Recepcija slovenske književnosti skozi čustvena očala lahko posebno skrb posveti doživljanju, procesu literarne interpretacije, saj ta zmore prispevati k boljši empatiji, hkrati pa vzporedno ponuditi večjo mero užitka in ugodja pri razvijanju literarne zmožnosti (Zupan Sosič). Posvečanje doživljanju med teoretiki argumentirano zagovarja afektivna hermenevtika (Felski, Vernay), predvsem se zavzema za kogmotivni pristop v književnosti, ki učinkovito združuje kognitivne in emocionalne procese. Doživljanje kot proces literarne interpretacije je še posebej pomemben v poučevanju slovenske književnosti na vseh ravneh, čemur bi se posvetile raziskave načinov, metod in principov pedagoškega dela. Raziskovanje čustev v slovenski književnosti odpira tudi splošna vprašanja vrednotenja. Kako literarni kritiki in literarni zgodovinarji vrednotijo kvalitetno in nekvalitetno izražanje čustev v književnosti? Kakšno vlogo imajo pri tem antologije, literarne nagrade, natečaji in festivali?

Pri opazovanju celotne literarne komunikacije, ki poteka od avtorja preko literarnega izdelka do bralca, je v osvetlitvi čustev v slovenski književnosti prav tako pomembno izpostaviti vključenost v družbeno in kulturno okolje, torej raziskavo konteksta. Ta ne pomeni samo raziskave slovenskega doživljanja in razumevanja čustev v posameznih literarnih obdobjih in smereh, ampak tudi analizo slovenske književnosti v povezavi s čustvi zunaj meja Slovenije: ustvarjanje Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu kot temeljni in prvotni (in ne obrobni ali drugotni) del slovenske književnosti. K celostni podobi književnosti, predvsem pa k primerjalni analizi, pa naj prispeva tudi pregled večsmerne literarne komunikacije, stanje prevodov slovenske književnosti v tuje jezike, seveda s poudarkom na čustvenih dimenzijah, ter umestitev slovenske književnosti v širši kontekst svetovne literature.

44. slovenistični simpozij Obdobja z naslovom Čustva in slovenska književnost si želi raziskati pomen in vlogo čustev v različnih zvrsteh, vrstah in žanrih slovenske književnosti, hkrati pa analizirati jezikovne in stilne prvine pripovedne, lirske in dramske govorice v različnih obdobjih, smereh in usmeritvah. Posebno pozornost namerava posvetiti recepciji, refleksiji, vrednotenju in poučevanju književnosti s poudarkom na čustvih ter raziskati čustveno bogastvo slovenske književnosti doma in v tujini. Simpozij tako ne bo samo osvetlil prisotnosti čustev v slovenski književnosti, ampak bo lahko tudi prispeval k boljšemu doživljanju in razumevanju čustev, kar je nujno potrebno za krepitev empatije v današnji družbi.

Prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, predsednica 44. simpozija Obdobja

1. Vloga in pomen čustev v slovenski književnosti kot prepletu različnih tokov, usmeritev, smeri, skupin, posameznikov in poetik v širšem družbenem in kulturnem kontekstu.
2. Raziskava čustev v posameznih zvrsteh, vrstah in žanrih slovenske književnosti.
3. Zastopanost čustev v literarnem besedilu, njihova vloga in pomen za celoten tekst ali posamezne odlomke.
4. Analiza ubeseditvenih načinov pripovedne, lirske in dramske govorice ter jezikovnih in slogovnih prvin v slovenski književnosti skozi prizmo čustev.
5. Recepcija, refleksija in vrednotenje čustvenih kategorij v slovenski književnosti.
6. Poučevanje slovenske književnosti s poudarkom na čustvenem pristopu in odzivu: načini, metode in principi tovrstnega poučevanja v osnovnošolskem, srednješolskem in višješolskem izobraževanju.
7. Čustveno bogastvo slovenske književnosti v Sloveniji in izven nje ter v primerjalnem kontekstu svetovne literature, s posebnim poudarkom na prevodih.

Simpozij organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Trubarjeva cesta 3, Ljubljana, Slovenija.

Predsednica simpozija

Prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
E: [email protected]

Organizacija simpozija

Doc. dr. Damjan Huber, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Teja Rebernik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Brigita Zahirović, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
E: [email protected]
T: 00386 1 241 86 76

Tehnična urednika publikacij simpozija

Matej Klemen, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Mag. Mateja Lutar, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

• Prof. dr. Silvija Borovnik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
• Prof. dr. Jožica Čeh Steger, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta
• Doc. dr. Alenka Jensterle Doležal, Univerza v Pragi, Filozofska fakulteta, Češka
• Doc. dr. Andraž Jež, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Prof. dr. Marko Juvan, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Prof. dr. Simona Kranjc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Izr. prof. dr. Ivana Latković, Univerza v Zagrebu, Filozofska fakulteta, Hrvaška
• Doc. dr. Mojca Nidorfer, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Prof. dr. Vlasta Novak Zabukovec, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Izr. prof. dr. Darja Pavlič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Prof. dr. Vera Smole, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Prof. dr. Mojca Smolej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Prof. dr. Hotimir Tivadar, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Prof. dr. Tanja Žigon, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
• Doc. dr. Igor Žunkovič, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Glavna stavba Univerze v Ljubljani, 1. nadstropje, Kongresni trg 12, Ljubljana, Slovenija.

Prijava bo do 20. januarja 2025 potekala preko prijavnice na spletni strani simpozija (Simpozij Obdobja 44, Prijavnica). Ob prijavi je treba oddati razširjeni povzetek v dolžini 250 besed, vključno s predvideno referenčno literaturo. Do 1. februarja 2025 bodo prijavljeni prejeli obvestilo o sprejetju.

Pri izboru bodo upoštevani tema in njena relevantnost glede na izbrani sklop, jasnost in celovitost ter raznolikost in inovativnost obravnavanega.

Rok za oddajo prispevka je 5. maj 2025 (do 20.000 znakov s presledki, vključno z literaturo in opombami). Navodila za oblikovanje besedila bodo referenti prejeli po elektronski pošti oziroma bodo objavljena tudi na spletni strani simpozija.

Prispevki bodo pred tiskom dvojno slepo recenzirani, o recenzentski oceni bomo referente obvestili najpozneje do 1. julija 2025.

Končno (popravljeno) verzijo prispevka bo treba oddati do 20. julija 2025, obvestilo o uvrstitvi prispevka v simpozijski program pa bodo udeleženci prejeli do 20. septembra 2025.

Prispevki bodo objavljeni v tematsko zaokroženi monografski publikaciji, ki jo udeleženci prejmejo ob prireditvi in bo prosto dostopna na spletni strani Centra za slovenščino v rubriki Zborniki simpozija Obdobja.

Kotizacija za udeležbo s prispevkom znaša 100 EUR in vključuje mapo s simpozijskim gradivom, objavo prispevka, monografsko publikacijo s simpozijskimi prispevki, spremljevalni program, kosila in organizacijo prireditve. Račun vam bomo poslali po elektronski pošti. Rok za plačilo kotizacije je 10. november 2025.

Čas za predstavitev prispevka je 20 minut. Delovna jezika bosta slovenščina in angleščina, po dogovoru z organizatorji pa je možna raba tudi drugih jezikov.

Udeleženci si namestitev rezervirajo in stroške namestitve krijejo sami. Spodaj so naslovi nekaterih ljubljanskih hotelov.

Hotel Emonec***
Wolfova 12, Ljubljana
T: 00386 51 399 814, 00386 1 200 15 20
E: [email protected]
W: https://www.hotel-emonec.com/sl
Oddaljenost od Univerze: 5 min

Hotel Mrak***
Rimska cesta 4, Ljubljana
T: 00386 1 421 96 50
E: [email protected]
W: https://hotelmrak.si
Oddaljenost od Univerze: 5 min

City Hotel Ljubljana***
Dalmatinova 15, Ljubljana
T: 00386 1 239 00 00
E: [email protected]
W: https://www.cityhotel.si
Oddaljenost od Univerze: 15 min

Hotel Park***
Tabor 9, Ljubljana
T: 00386 1 300 25 00
E: [email protected]
W: https://www.hotel-bb.com/sl/hotel/ljubljana-park
Oddaljenost od Univerze: 20 min

Hotel Slon****
Slovenska 34, Ljubljana
T: 00386 1 470 11 00
E: [email protected]
W: https://www.hotelslon.com/sl
Oddaljenost od Univerze: 5 min