Projekti

Naslon – Nadgradnja spletnega tečaja Slonline – mobilno in spletno učenje slovenščine za priseljence

Projekt Naslon je usmerjen v izdelavo in nadgradnjo gradiv za mobilno, spletno in kombinirano učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika za odrasle priseljence in druge posameznike iz različnih kulturno-jezikovnih okolij, ki se želijo naučiti slovensko.

V projektu Naslon bo razvita aplikacija Slonline za mobilne telefone, spletni tečaj in aplikacija Slonline bosta nadgrajena z verzijo v albanskem jeziku, pripravljeno pa bo tudi novo gradivo za učenje slovenščine za odrasle priseljence s poudarkom na vsakodnevnih situacijah, spoznavanju slovenske družbe in kulture.

Projekt podpira Ministrstvo za kulturo RS. Več …

Korpus učbenikov za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika – KUUS

Korpus KUUS je na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik nastal kot paralelni projekt priprave stopenjskih beril. Zajema 17 učbenikov za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika, ki se pogosto uporabljajo pri poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika. KUUS obsega okoli 690.000 pojavnic oz. okoli 490.000 besed. Opremljen je z metapodatki in oblikoskladenjskimi oznakami. Delo se je začelo leta 2019, v letu 2022 je potekalo tudi s finančno pomočjo slovenske infrastrukture CLARIN.SI. Več …

Jezik na delovnem mestu (2019–2022)

CSDTJ z Andragoškim centrom Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport sodeluje pri projektu Jezik na delovnem mestu. Cilj projekta je pomagati odraslim priseljencem in priseljenkam pri učenju slovenščine za potrebe njihovega dela. Priseljenci potrebujejo znanje jezika, da najdejo ustrezno zaposlitev in morda v njej tudi napredujejo, hkrati pa jim zaposlitev pomaga pri učenju jezika, da se tako lažje vključujejo v družbo.

Podjetja, ki zaposlujejo priseljene delavke in delavce, pa tudi širša skupnost se morda tega premalo zavedajo. Priseljence namreč čaka veliko izzivov, povezanih z razumevanjem delovnega procesa v podjetju, kar se neposredno odraža tudi pri uspešnosti opravljenih nalog. Zato je bila v okviru širšega projekta Jezik pri delu – Orodja za poklicni razvoj, ki ga je Evropski center za moderne jezike izpeljal v okviru programa Jeziki v središču učenja (2016–2019), pripravljena brošura Jezik pri delu – hitri vodič. Njen namen je ozaveščati vse deležnike o pomenu znanja jezika za potrebe dela.

Delo CSDTJ pri projektu:

  • 2019:
    • strokovna redakcija slovenske različice brošure Jezik pri delu – hitri vodič.
  • 2020:
    • priprava in pilotiranje vprašalnikov (za delodajalce in za zaposlene), namenjenih analizi stanja in evidentiranju potreb na področju učenja jezika odraslih priseljenk in priseljencev pri delu v podjetjih (z ACS).
  • 2021:
    • strokovna redakcija vprašalnikov po pilotiranju;
    • analiza rezultatov ankete in priprava poročila;
    • priprava smernic za pomoč in podporo pri učenju slovenščine v podjetjih na podlagi pridobljenih informacij.
  • 2022:
    • organizacija in izvedba izobraževanja za učiteljice in učitelje slovenščine kot neprvega jezika Kako odraslim priseljencem pomagati pri učenju jezika, povezanega z delom (v izvirniku Language for Work, Supporting work-related second language learning) v sodelovanju z Evropskim centrom za moderne jezike;
    • priprava osnutka izobraževalnega programa (delavnice) za ozaveščanje delodajalcev o pomenu učenja slovenščine kot drugega in tujega jezika na delovnem mestu.

Dopolnitev in nadgradnja programa Slovenščina kot drugi in tuji jezik (2019–2020)

V letu 2019–2020 je bil dopolnjen in nadgrajen javno veljavni izobraževalni program Slovenščina kot drugi in tuji jezik. Ta ima v prvotni različici iz leta 2015 (Ur. l. RS 6/2015) tri ravni, novo različico pa dopolnjuje vstopna raven, kot Skupni evropski jezikovni okvir poimenuje najnižjo raven oz. raven A1.

Dopolnitev je bila nujna zaradi novega Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS 75/2019), ki od brezposelnih tujih državljanov zahteva uradno dokazilo o znanju slovenščine na vstopni ravni (A1) v 12 mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb.

Dopolnitev programa je rezultat šestmesečnega projekta, ki je obsegal več faz: izvedbo 80-urnega pilotnega tečaja slovenščine in pilotiranje izpita na vstopni ravni ter izvedbo vseh postopkov, ki so potrebni za vzpostavitev sistema preverjanja in certificiranja jezikovnega znanja (natančneje so opisani v programu). Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Poleg dodanega opisa vstopne ravni smo nekoliko dopolnili in razširili tudi ocenjevalna merila na osnovni ravni. K temu so nas navedle petletne izkušnje z izvajanjem izpitov iz znanja slovenščine po programu Slovenščina kot drugi in tuji jezik, predvsem pa tudi dodatek k SEJU, ki ga je leta 2018 sprejel Svet Evrope in prinaša nove oziroma izčrpno dopolnjuje ter razširja obstoječe opisnike ravni jezikovne zmožnosti v neprvih jezikih (prevod v slovenščino je v postopku redakcije).

Dopolnjeni program Slovenščina kot drugi in tuji jezik smo ob sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije poslali v potrditev Strokovnemu svetu za izobraževanje odraslih, z odredbo ministrice za izobraževanje pa je aprila 2020 stopil v veljavo (Ur. l. RS 78/2020).

Projekt VIME (2016–2018)

V projektu VIME (Vključevanje prostovoljcev v jezikovno izobraževanje priseljencev: vloge in kompetence; Working With Volunteers In Migrant Language Education, program Erasmus+, aktivnost K2: sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks) so v središču pozornosti prostovoljci, ki se vključujejo v jezikovno izobraževanje migrantov in tako pomenijo dodano vrednost v procesih učenja jezika. Eden od ciljev projekta je prepoznati različne vloge prostovoljcev, ki migrantom pomagajo pri učenju jezika, vključevanju v družbo in aktivnem državljanstvu. Več …

Wrilab2 (2014–2017)

Cilji projekta je pripraviti učno gradivo, namenjeno učenju in razvijanju zmožnosti pisanja v češčini, nemščini, italijanščini in slovenščini kot drugem/tujem jeziku, izdelati smernice za poučevanje pisanja, oblikovati spletni laboratorij za analizo, komentiranje in vodenje študentov skozi proces pisanja in vzpostaviti spletne tečaje pisanja (na ravneh B2–C1 po lestvici SEJO) za vse štiri jezike, vključene v projekt. Več informacij …

PROLANG (2012–2014)

V okviru evropskega projekta Promotion of Learning of Less Used European Languages to Youth on the Move je nastala spletna stran www.prolang.net, na kateri so zbrane informacije o 20 manj razširjenih evropskih jezikih in več kot 50 ponudnikih jezikovnih tečajev ter 6 t. i. motivacijskih testov za grščino, italijanščino, litovščino, slovaščino, slovenščino in ukrajinščino. Spletna stran je namenjena predvsem mladim, ki se odpravljajo na mobilnost v tujino, saj naj bi atraktivne predstavitve jezikov, zlasti prek testov, oblikovanih v zanimivo zgodbo, mlade spodbudile, da se začnejo učiti jezika države, v kateri bodo preživeli krajše obdobje.

Slovene.si (2012)

Slovene.si je prosto dostopni spletni tečaj slovenskega jezika na ravni A1 za samostojno učenje. Vsebine tečaja temeljijo na projektu Slovenščina na daljavo (2004–2006), a so bile natančno pregledane in posodobljene. Spletna stran www.slovene.si ponuja tudi informacije o Sloveniji in slovenščini.

MaFoLaC (2010–2012)

Center za slovenščino je kot eden od partnerjev sodeloval tudi pri projektu Nadgradnja kurikula za makedonščino kot tuji jezik (Macedonian as a Foreign Language Curriculum Upgrading, MaFoLaC).

Uspešno vključevanje otrok, učencev in dijakov migrantov v vzgojo in izobraževanje za obdobje 2008–2011

Namen projekta je bil omogočiti, da bi otroci in starši migranti dosegli večjo sporazumevalno zmožnost v slovenščini in s tem tudi večje možnosti za uspešno izobraževanje v slovenskih šolah ter boljšo socialno vključenost. V okviru projekta smo pripravili opise ravni jezikovnega znanja, ki bodo učiteljem v pomoč pri spremljanju in vrednotenju jezikovnega napredka in znanja učencev migrantov, učne načrte za poučevanje slovenščine kot drugega jezika, učbenike, delovne zvezke in priročnike za učenje slovenščine kot drugega jezika za različne starostne stopnje, slikovno gradivo za učenje slovenščine kot drugega jezika ter pilotne tečaje slovenščine za otroke in starše migrante. Več informacij …

LINT (2009)

Cilj projekta Language in Tourism je bil izdelati model in gradivo (učbenik, učni načrt, priročnik za učitelje in samoučenje, slovar ter sistem za ocenjevanje govorne zmožnosti) za učenje štirih slovanskih jezikov: bolgarščine, češčine, slovaščine in slovenščine na treh stopnjah jezikovnega znanja. Gradivo je namenjeno predvsem zaposlenim v turizmu, vendar je uporabno tudi za turiste iz teh držav.

Projekt je prejel Evropsko jezikovno priznanje za leto 2009.

MaLTeCC (2007–2008)

Cilj projekta Macedonian Language Testing and Certifying Center, ki sodi v okvir projektov Tempus, je bil na Filološki fakulteti Blaže Koneski univerze v Skopju razviti sistem preverjanja in certificiranja znanja makedonščine kot tujega jezika, kakršnega imamo v Slovenji za slovenščino kot tuji jezik. Hkrati pa je bil ustanovljen tudi center, ki na nacionalni ravni izvaja omenjeno preverjanje in izdaja ustrezne certifikate.

TOOL2 (2007)

Pri projektu Tool for Online and Offline Language  Learning je bil vzpostavljen sistem za kombinirano učenje jezikov na spletu (www.toolproject.eu) in v klasični učilnici (fleksibilna kombinacija učenja v razredu in učenja na daljavo s pomočjo interneta) na stopnji A2 za nizozemski, estonski, madžarski, malteški in slovenski jezik. Ob spletnem gradivu so nastali tudi priročniki za učitelje in študente, ki bodo v pomoč pri kombinaciji klasičnega učenja v razredu in učenja na daljavo s pomočjo interneta.

SPICES (2007)

Cilj projekta Social Promotion of Intercultural Communication Expertise and Skills, ki je potekal v okviru evropskega programa Grundtvig, je bil razviti inovativno metodologijo in gradiva za usposabljanje mediatorjev pri medkulturnem sporazumevanju, npr. učiteljev jezika okolja. Ti tujcem posredujejo znanja in spretnosti, potrebne za lažje sporazumevanje v birokratskih situacijah, s tem pa jim posredno omogočajo uspešnejšo integracijo v družbo. Rezultati projekta so zbrani v posebnem priročniku, gradiva pa so dostopna na spletu (www.trainingspices.net).

Slavic Networking (2004–2007)

Cilj projekta Slavic Networking – Jezikovna in kulturna integracija, ki je potekal v okviru programa Evropske unije Socrates, Lingua 1, je bil spodbuditi zanimanje govorcev iz slovanskih in neslovanskih dežel za učenje slovenskega, slovaškega, poljskega, češkega in bolgarskega jezika, na spletni strani (www.slavic-net.us.edu.pl) predstaviti jezikovne in kulturne podobnosti ter raznolikost držav partneric ter razviti sodobno orodje za simultano učenje več (slovanskih) jezikov na podlagi poznavanja enega od jezikov.

Projekt je prejel Evropsko jezikovno priznanje za leto 2007.

Slovenščina na daljavo (2004–2006)

Slovenščina na daljavo (SND) je sistem za učenje slovenščine kot tujega jezika, brezplačno dostopen na internetu (www.e-slovenscina.si). Razdeljen je na tri težavnostne stopnje (začetno, nadaljevalno in izpopolnjevalno) in razvija različne jezikovne dejavnosti (poslušanje, branje in pisanje). SND ponuja tudi informacije o Sloveniji in slovenščini, poseben kotiček je namenjen otrokom. Projekt so naročila in finančno podprla tri ministrstva Republike Slovenije – Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za informacijsko družbo, Ministrstvo za zunanje zadeve – in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

TiPS (2004)

Projekt Testiranje v poljščini in slovenščini je potekal v okviru programa Lingua, cilj pa je bil razvoj in oblikovanje petih dokumentov oziroma priročnikov s področja učenja in testiranja slovenščine in poljščine kot drugega/tujega jezika. Ti dokumenti pomenijo strokovno podporo razvijalcem jezikovnih testov in učiteljem slovenščine pri njihovem konkretnem delu.

Projekt je prejel Evropsko jezikovno priznanje za leto 2004.

Sporazumevalni prag za slovenščino (2002–2003)

Sporazumevalni prag za slovenščino je dokument, ki podrobno opisuje eno od ravni sporazumevalne zmožnosti v slovenščini (B1). Model sporazumevalnega praga temelji na splošni potrebi po sporazumevanju v različnih situacijah vsakdanjega življenja in opisuje mejo, ki naj bi jo tuji govorec prestopil, ko se začne samostojno sporazumevati v slovenščini. Gre za tretjo od šestih ravni, kot jih opisuje skupni evropski jezikovni okvir (CEFR).

Projekt je prejel Evropsko jezikovno priznanje za leto 2003.