Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 (Snoj 2016). Besedo afekt pa definira kot ‛zelo močno, a kratkotrajno čustvo’; ki izhaja iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’ ter je izpeljano iz glagola afficere ‛prizadeti’, sestav ljenega iz ad ‛pri’ in facere ‛delati’ (Snoj 2016). Oba pojma sta definirana z uporabo besede čustvo, pri emociji sta dodani ganjenost in vznemirjenost, pri afektu pa strast in kratkotrajnost. Skupno obema pojmoma pa je premikanje oz. gibanje. Kot trdi Anna Łebkowska, pojem afekt danes funkcionira drugače kot pojem emo- cija (Łebkowska 2019: 84). Emocije so kulturna kategorija, afekt pa je nasprotno bolj povezan z občutki. Tudi po mnenju Zdenke Šadl emocije in afekti niso isti pojem. Emocije označujejo kognitivne pojave, duševna stanja, ki so intencionalno usmerjena na objekte, afekti pa pomenijo nezavedno občutenje (»intenzivnost«) v telesu; so trdneje biološko in fiziološko določeni, nekognitivni, zato bolj fluidni in manj predvidljivi (Šadl 2021: 372). To pomeni, da je afekt pogosteje premaknjen k temu, kar je preliminarno, predzavestno, avtonomično, efemerično (Gregg, Seigworth 2010: 1−28), in je obenem oblika brezosebne intenzivnosti, ki ni popolnoma last ne objekta ne subjekta (Łebkowska 2019: 84). Afekt naznanja telo in je povezan z gibanjem, aktivnostjo in včasih pomanj kanjem samokontrole. Ni pripisan ne razumu ne telesu, je, kot menita Gregory Seigworth in Melissa Gregg v prispevku An Inventory of Shimmers, nekakšno utripanje, je hkrati prehod med vrstami delujočih moči in njihove intenzivnosti ter območje prehoda med telesi (Gregg, Seigworth 2010: 1−4; Łebkowska 2019: 85). Podobnega mnenja sta bila tudi Baruch Spinoza in kasneje Gilles Deleuze, ki ju ne zanima afekt kot psihična ener gija (Freud). Spinoza afekt povezuje s telesom in njegovo stimulacijo ter kategorijo aktivnostipasivnosti (Spinoza 2010: 129). Njegova pozornost je usmerjena na stanje vzburjenega telesa (affectio – vznemirjenje), zlasti prehod iz enega stanja v drugo (affec- tus – intenzivnost, čustvena ekspresija). Ta prehod iz enega stanja telesa ali raje enega smisla v drug smisel je prav definicija afekta pri Deleuzu, ki trdi, da je telo temelj pri delovanju perceptov in afektov. Kot je (skupaj s Félixom Guattarijem) navedel v knjigi Kaj je filozofija?, telo ni jasno zarisana celota, temveč spremenljiva, z afektom poveza na konfiguracija, ki funkcionira v neprestanih odnosih med aktualnim in potencialnim ter omogoča prehod iz enega stanja v drugo oz. ločitev afektov od občutkov in čutnih vtisov (Łebkowska 2019: 86; Deleuze 2000: 180−220). Deleuze pri oblikovanju svoje teorije za razliko od enega glavnih raziskovalcev in analitikov afektov Briana Massumija ne uporablja pojma emocije. Massumi v svojem članku Avtonomija afekta razlikuje pojma emocija in afekt (če sprejmemo, da je afekt »intenzivnost«) ter pri definiranju afekta upošteva za mikropercepcijo značilna spomin in zavest (Massumi 2013: 117). Massumi je oblikoval najbolj temeljito definicijo, ki upošteva več področij življenja človeka in njegovo naravo ter omogoča opis večplastne afektivne konstrukcije, ki je predmet te naloge. 3 Afektivna podoba kurenta med obredom in svetom literarne fikcije Kurent velja za enega od najpomembnejših in najkompleksnejših toposov (mnemo 1 toposov) v slovenski literaturi in umetnosti, enega od štirih mitičnih simbolov (poleg 1 Mnemotoposi so univerzalni in brezčasni simboli, miti, alegorije, vrste medbesedilnih referenc na 95