Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 minil. Nostalgija je tako upor proti linearnemu času in poskus nadomestitve zgodovine z mitologijo, bodisi osebno bodisi kolektivno (Boym 2001: 3–19). Svetlana Boym razlikuje med dvema vrstama nostalgije: rekonstrukcijsko in reflek sivno. Prva išče absolutno resnico in idealizirano tradicijo ter lahko služi kot ideološka podlaga nacionalizmu in avtokratskim režimom. Refleksivna nostalgija pa ne želi po ustvariti preteklosti, temveč jo dojema z distanco, tudi ironijo, in zbira drobce spomi nov kot del osebnega in kolektivnega doživljanja izgube. Gre za hrepenenje, ki ni usmerjeno v obnovo, ampak v razumevanje odnosa do preteklosti in identitete. Nostalgija se tako umešča med individualni in kolektivni spomin – slednji je spre menljiv in pogosto vsebuje banalne, a samoumevne elemente, ki jih izseljenec zares 2 prepozna šele, ko se iz skupnosti oddalji (Boym 2001: 41–55). Umišljena domovina predstavlja pogost motiv v književnosti slovenskih izseljen cev, prav tako nostalgija (Žitnik Serafin 2008: 37). Najdemo jo pri izseljencih na vseh celinah: ideal slovenske narave se pojavlja v haikujih avstralske Slovenke Pavle Gruden (2002), v ZDA v Adamičevem delu Vrnitev v rodni kraj (1934) lahko večkrat beremo o primerjavi med umišljeno in resnično podobo domovine, v besedilih argentinskega Slovenca Vinka Rodeta je prisoten spomin na domače okolje okrog Domžal (2005), celo v sicer modernistična in hladno eksistencialistično pisana besedila Zorka Simčiča se mestoma prikrade kakšen drobec umišljene domovine (v romanu Človek na obeh straneh stene (1957) se kot simboli domovine pojavljajo »sočna jabolka« in »žuboreči potoki«, po katerih protagonist hrepeni na tropskem argentinskem severu). Vsak izse ljenec ima svojo verzijo umišljene domovine (Rushdie govori o Indias of the mind), v kontekstu slovenske književnostih lahko po tej analogiji govorimo o različnih podo bah slovenske domovine, o »Slovenijah«. V nadaljevanju bom na podlagi analiziranih del razdelal primer take umišljene domovine, in sicer na delih Franceta Papeža, sloven skega pisatelja iz Argentine. 3 France Papež France Papež (1924–1996) se je rodil v Beli krajini. V Črnomlju je končal meščan sko šolo, po italijanski kapitulaciji (1943) je vstopil v NOB, a že konec istega leta odšel k domobrancem. Po vojni se je umaknil v begunska taborišča na Koroško, tam je začel pisati in leta 1948 emigriral v Argentino. Bil je eden ustanovnih članov Slovenske kul turne akcije. Aktiven je bil v slovenski skupnosti in kot urednik Meddobja. Zanj je tudi prevajal in napisal številne prozne, pesniške, filozofske, teološke in druge prispevke. Za analizo sem izbral njegovo pripovedno delo Zapisi iz zdomstva (1977), pri katerem gre za kombinacijo literariziranih spominov in refleksij, ki so mestoma filozofske narave (Glušič 1990: 55–59, 1999, 1997; Dobrovoljc 1999: 99–125). Rdeča nit Zapisov iz zdomstva je za avtorja pojasniti, kako dojema emigracijo svoje 2 Svetlana Boym (2001) je analizirala umišljeno domovino Vladimirja Nabokova in Josifa Brodskega. Podobne raziskave so delali nekateri drugi literarni zgodovinarji (prim. Gramshammer Hohl 2017; Laurušaitė 2015; Williams 2022). V slovenski literarni zgodovini sta se te teme dotak nili npr. Irena Avsenik Nabergoj (2005) in Silvija Borovnik (2022). 87