Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 domov (nazaj »po kraju«) je navadno tudi pogled nazaj po času. V prispevku na podlagi teorij Svetlane Boym in Salmana Rushdieja pojasnim, kako izseljenec razvije nostalgična čustva in podobo umišljene domovine ter slednje analiziram na pripovednih delih Franceta Papeža. 2 Nostalgija in umišljena domovina Literarizirani izseljenec, ki sem si ga izposodil v odlomku iz Cankarjeve črtice Domov, ni osamljen primer v svetovni in slovenski književnosti. Vprašanje, ki si ga na tem mestu lahko postavimo, tako znotraj literarnovednega razmišljanja kot zunaj njega, 1 je, kako označiti domovino, kot jo doživlja tak posameznik. Koncept umišljene domovine, kot ga opredeli Salman Rushdie, je uporaben za razu mevanje izseljenskega literarnega ustvarjanja, kjer domovina ni več konkretna geogra fija, temveč spominska in simbolna konstrukcija. Rushdie, ki sam izhaja iz izseljenske izkušnje, poudarja fragmentarnost in subjektivnost spominov, ki jih primerja z drobci razbitega ogledala ali arheološkimi najdbami – vsakdanji prizori iz mladosti tako lahko postanejo svetinje, simboli. Umišljena domovina, kot jo izseljenci nosijo v sebi, je fi ktivna rekonstrukcija izgubljenega kraja, ki ima korenine v resničnosti, a je ni mogoče v celoti obnoviti. Prav ta občutek izgube in večplastna identiteta, ki ju izseljenec doživ lja, predstavljata plodno podlago za literarno ustvarjanje – pisatelj, ki je hkrati domačin in tujec, lahko črpa iz več kultur in perspektiv ter tako oblikuje edinstven literarni glas. Rushdie z drobci spominov iz otroštva ustvarja fragmentarno, a navadno zanj resnično podobo izgubljenega doma, ki ne obstaja več v svoji izvorni obliki oz. sploh ni nikdar obstajal, saj je njegova celotna podoba sestavljena le iz fragmentov (Rushdie 1992: 9–21). Rushdiejev koncept umišljene domovine je tesno povezan z nostalgijo. V literaturi je mogoče najti več različnih definicij nostalgije. Za Cristopherja Lascha (1984) npr. je nostalgija enaka abdikaciji spomina, za Erica Dysona (1997) je obarvani spomin, romantično spominjanje, ki predrugači ravno toliko resnice, kolikor je razkriva, za Davida Lowenthala (2015) obujanje spominov, iz katerih smo odstranili bolečino. Sam uporabljam definicijo Svetlane Boym. Ta literarna zgodovinarka, prav tako sama izse ljenka, nostalgijo opiše kot občutek izgube in neuspešen poskus prekrivanja dveh svetov – preteklosti in sedanjosti, doma in tujine, občutek, da smo nekaj izgubili in da nismo na pravem kraju. Umišljena domovina je po njenem razumevanju del tega procesa nostalgije, ki ni zgolj hrepenenje po kraju, temveč predvsem po času, ki je nepreklicno 1 Domovino razumem v širokem smislu: »Posplošena definicija domovine je lahko le zelo groba, saj se nanaša na posameznikov odnos do dežele rojstva (opirajoč se na njen političen okvir, pa tudi na etnični, regionalni, lokalni idr. okvir), ki pa se doživlja zelo subjektivno in je v veliki meri vezan na posameznikovo identiteto. Nekateri so svojo domovino videli v celotni Jugoslaviji, drugi le v Sloveniji, nekateri v svoji lokalni skupnosti, regiji, religiji, morda le pokrajini in domači hiši, hkrati pa domnevam, da domovina marsikomu ne pomeni le ozemeljske tvorbe, ampak tudi kon kretne ljudi, ki tam živijo oziroma so živeli, dogodke, običaje, vrednote in spomine.« (Strle 2007: 120) 86