Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 Uvodnik Kaplje drsijo, polzijo, tolčejo v trdo skalo. Mah se pijano in opit smehlja, lapuhovi listi imajo varne dežnike, srebrna in poželjivo drhti v pršenju praprot. In ko je svet tako miren in čist, kaplje brez šuma prevrtajo skalo. Kaj smo začutili, ko smo prebrali to nenaslovljeno pesem Ivanke Hergold iz njene mladostne pesniške zbirke Ponikalnice, objavljene leta 2008? Kako se je naše doživlja nje povezalo z razmišljanjem? Ali je naša kogmocija v tem primeru delovala drugače kot v običajnem življenju, kadar ne beremo književnosti? V večavtorski monografiji 44. simpozija Obdobja z naslovom Čustva in slovenska književnost na podobna vpraša nja odgovarja kar triinšestdeset raziskovalk in raziskovalcev iz enajstih držav: Slovenije, Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Japonske, Poljske, Rusije, Slovaške, Srbije in Ukrajine. Ti so v triinpetdesetih prispevkih o vlogi in pomenu čustev obravnavali različne teme. Pisali so o čustvih v posameznih zvrsteh, vrstah in žanrih slovenske književnosti. Njihovi različni pristopi so se približali ubeseditvenim načinom pripovedne, lirske in dramske govorice ter jezikovnim in slogovnim prvinam v slovenski književnosti skozi prizmo čustev, tako pozitivnih kot negativnih. Tematski razpon različnih razprav je časovno pester, saj sega od Prešernovih pesmi do najnovejših besedil v sodobni sloven ski književnosti, npr. pesmi Veronike Razpotnik. Bogatost raznolikosti pa je v pričujoči monografiji vidna tudi glede ravni oz. medijev razpravljanja: od klasičnih do modernih interpretativnih analiz ter od razlage stripovskih reprezentacij do strojne analize besedila. Ne samo usmeritev k besedilu, tudi obrnjenost k bralcu je v monografijo pripeljala veliko kakovostnih prispevkov. Med njimi preseneča nezanemarljiv delež razprav o otroški in mladinski književnosti, kjer prednjačijo besedila o slikanicah, kar je povsem logična bralna situacija. Če namreč želimo literarno opismenjevati mlade, je treba zače ti z literarnim branjem že v zgodnjem otroštvu, s kakovostnimi slikanicami. Različni prispevki se dotikajo pestrega nabora beril za otroke in mladostnike na različne načine; vsem pa je skupno to, da ne reflektirajo samo besedila, ampak tudi recepcijo in vredno tenje čustvenih kategorij v književnosti. Podoben reflektivni proces se dogaja tudi v člankih, ki se posvečajo poučevanju slovenske književnosti s poudarkom na čustve nem pristopu in odzivu: načini, metode in principi tovrstnega poučevanja v osnovnošol skem, srednješolskem in višješolskem izobraževanju. V več študijah se poudarja tudi terapevtski učinek literarnega branja na razvoj čustev, največ pa se z blažilnim učinkom branja ukvarjajo prispevki o biblioterapiji, terapevtskem branju, literarni vzgoji in čustvenem opismenjevanju. Raziskavam čustvenega bogastva slovenske književnosti v Sloveniji se kar v štiri najstih prispevkih pridružujejo tudi razmišljanja o pomenu in vlogi prevodov in umesti tvi slovenskih besedil v evropski kontekst ter ustvarjanju slovenskih umetnikov izven naših meja. Povezovalna nit skoraj vseh razprav ne glede na to, ali je književnost izvirna ali prevodna, je skupna zavest o upadanju empatije v intimnih in družbenih odnosih, ki 7