Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 tudi z molkom ali pretiranim delom. Tudi v ostalih slikah naletimo na to – predvsem pri moških likih. V sliki prevladujejo moški liki, Cilka čustvuje manj kot Tone in Šimon, njena čustva so bolj negativna. Tone kot glavni lik največ čustvuje, čeprav v enem primeru pokaže kompleksnejša čustva, saj strast do Cilke prebudi v njem še ljubosumje in jezo, ko vidi, da ima Cilka raje Šimona kot njega: »iz njegovih oči je sevala ista strast kakor prej, […] Tisto noč ni mogel spati […] za trenutek se ga je polastila celo divja misel, da bi vzel velik brusni kamen, ki je ležal v kotu, ter ga vrgel onemu na glavo« (Kersnik 1982: 34). Čeprav pri njem prevladujejo negativna čustva, lahko naletimo tudi na pozitivnejša. Večina čustev je podana z opisi, je pa nekaj neposredno poimenovanih čustev. Cilka je bolj nesrečna, medtem ko Šimon kaže predvsem jezo. Šimon vseskozi svoja čustva izraža površinsko, pozitivna čustva pokaže v dveh primerih. V dveh primerih naletimo na neposredno poimenovanje. Podobno se kaže tudi pri Cilki, ki kompleksnej ša čustva pokaže enkrat, enkrat pokaže pozitivno čustvo in v enem izmed primerov so njena čustva neposredno poimenovana. 2.6 »Otroški dohtar« (1887) V sliki nastopa veliko oseb, vendar največ čustev izkazujeta Molek in Manica. Molek je ljubezen do Manice izkazoval tako, da ji je kopičil premoženje in ji nameraval izročiti posestvo. Moleka v začetku slike pripovedovalec opiše pozitivno, kasneje ga prikaže kot trmastega. Molek izraža čustva tako neposredno kot tudi z opisi. Na enem mestu so njegova čustva kompleksnejša: »Molek ga ni mogel spoznati in je imel vrhu svoje nejevolje še veliko skrb, da bi ga deklica ne ugledala, stoječega za grmovjem. Ves večer in vso noč se je srdil […] Drugega dne se je hipoma ustavil pred Mano – sama sta bila v veži – ter vprašal osorno« (Kersnik 1982: 43). Čustva so v tej sliki povečini negativna z vidno razliko med čustvovanjem Moleka in Manice, v večji meri niso neposredno poimenovana, prav tako so v večini primerov izražena nekompleksno. Tudi Manica na enem mestu izraža kompleksnejša čustva: »Mani bi bil skoro vrč, ki ga je imela v roki, zdrknil na tla, a bilo je nekaj v njej, kar jo je osrečevalo, neko čustvo samostalnosti ali neka zavest […] Zardela je sicer, a vendar rekla odločno« (Kersnik 1982: 43). V primeru Manice vidimo večino pozitivnih čustev neposredno poimenovanih, čeprav so med njimi tudi negativna. 2.7 Kmetska smrt (1890) V sliki naletimo na motiv pretiranega dela. Planjavec je opisan pozitivno, njegovo delo in nesreča sta opisana stvarno. Spremembe v naravi lahko povežemo s spremem bami v čustvovanju likov, prav tako so lahko opisi narave metafora za notranje življen je, npr.: »velel [je] sinu Antonu, naj pripravi nekoliko škopnikov ržene slame, sam pa je šel gori v breg do meje, ki je obkrožala njivo in kjer je raslo med robidovjem dokaj mladih belokožnih brez. Pod grmovjem prav na rumenem laporju je slonelo mnogo suhe praproti« (Kersnik 1982: 52). Sinu je naložil manj dela, mu skušal prihraniti trdo delo, medtem ko je šel sam v hrib, med robidovje (metafora za težko delo), sredi katerega so 55