Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 razvil realizem. Pogačnik in Zadravec (1973) Kersnika označita za »umetniško najmoč nejšega pripovednika slovenskega realizma«. V splošnem o realizmu govorimo kot o literarnem obdobju, za katerega velja mit, da so realistična besedila očiščena čustev oz. da je afekt v njih odsoten (Manning 2016). Realistični avtorji uporabljajo različne reto rične, metaforične ali simbolične elemente, da predstavijo tisto, česar naj v besedilu navidezno ne bi bilo – afekt oz. čustva (prav tam). Čustva imajo lahko močne jezikovne izraze, ki nakazujejo ton besedila (Kim 2020). »Geste in gibi nudijo avtorjem bogato platno za upodabljanje odtenkov čustev in misli likov. Bežen pogled, obotavljajoč se dotik ali nenaden obrat stran lahko povedo več kot le strani dialoga« (Gautam 2023). Slednje se pokaže na veliko mestih, saj pogosto zasledimo molk, fizični odmik iz situa cije, zakrivanje obraza kot prikaz nezmožnosti izražanja čustev literarnih likov. 2.1 Ponkrčev oča (1882) V sliki Ponkrčev oča pripovedovalec nobenega izmed likov ne opiše tako podrobno, kot opisuje vtise iz narave (npr. nikoli ne izvemo učiteljevega imena). Učitelj svoja čustva, ki so nekompleksna in pozitivna, izraža površinsko in z opisom. Mlado vaško dekle Urška v začetku prav tako izraža nekompleksna čustva, z eno izjemo: »reče ona malo nejevoljna, a vendar ji je silil smeh v zardelo lice« (Kersnik 1982: 7), ko kaže obenem nejevoljo in zaljubljenost. Pripovedovalec še v dveh primerih neposredno poi menuje čustvo, v dveh primerih je čustvo podano s telesno govorico. V drugem delu slike botra prineseta otroka domov. Pripovedovalec pravi: »Tamkaj tudi ni bil vesel dan« (Kersnik 1982: 8), s čimer površinsko opiše žalost. Znotraj prizo ra imajo glavno besedo moški liki. Ženski liki izražajo negativna čustva, površinsko in z opisi, izjema je en primer Urške: »Dekle v postelji pa je zakrilo obraz. Tako slabo ji je bilo in tudi tako hudo pri srcu« (Kersnik 1982: 9), kjer se kažejo kompleksnejša čustva. Tudi moški liki v tem prizoru izražajo negativna čustva, izražena površinsko in z opi som. V tretjem delu pripovedovalec Ponkreca opiše z značajskimi lastnostmi. Berač je v celotni sliki najbolje opisan, vendar le z izgledom. Pripovedovalec na več mestih v tej in preostalih slikah uporablja molk. Tišina je v fikciji enako ekspresivna in evokativna, kot so besede (Gautam 2023). »Avtorji uporabljajo tišino kot orodje za prikaz zapletenih čustev in psiholoških stanj, ki jih je včasih težko neposredno artikulirati« (Gautam 2023). Prav tako na več mestih v tej in ostalih slikah srečamo pojem bolečine, ob kateri liki ječijo. Nemogoče je govoriti o bolečini, ne da bi uporabili »jezik delovanja«, ker se nam bolečina vedno dogaja (Mintz 2013, prirejeno po Biro 2010). Kersnikovi liki pove zujejo bolečino z nenehnim ječanjem (podobno tudi v Kmetski smrti). Edino pozitivno čustvo v tretjem prizoru je usmiljenje, vsa čustva so površinska in negativna, v večini primerov gre za podajanje čustev z opisi. 2.2 Rojenica (1884) Slika Rojenica se prične z vtisi iz narave – čustvovanje rastlin je opisano v večji meri kot pri človeških likih. V kontekstu dreves so njihova čustva poimenovana, pri 53