Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 mogla ustvariti skupnega doma (Melanholija). Še posebej pretresljiva je tožba mlade žene, ki ne ve, kam bo položila svoje dete (Tožba). Nadzirano erotično čustvo je v Glazerjevi pesmi še posebej povezano z dejstvom, da je lirski subjekt trdno zakoreninjen v prvobitnem ambientu pohorske pokrajine, neloč ljivo zvezan s svojim rodom in svetom vaške tradicije, ki ne pozna javnega izka zovanja ljubezni in v skladu s katoliško moralo razume telesno ljubezen pred poroko za grešno. Lirski subjekt čuti do svojega dekleta, ki prav tako izhaja iz tega okolja, odgo vornost in se v svoji erotični želji omejuje iz moralnih razlogov (Slutnja, Trenotek). Zgodnjo ljubezen skrivata pred ljudmi, sestajata se zvečer ali ponoči v odmaknjenih kotičkih pohorskih gozdov (Poleten popoldan, Pomlad, Večer v planin), njuna zbližanja pa so omejena na dotikanje rok (V mraku), željo po božanju njenih las (Ubranost) in poljub (Poljub), medtem ko je naraščanje erotične želje zgolj metaforično nakazano (Poleten popoldan, Trenotek). Erotično čustvo moškega in ženskega lirskega subjekta je v zbirki Pohorske poti nesproščeno iz več razlogov: zaradi vpetosti v vaško tradicijo in spoštovanja moralnih pravil, notranjih dvomov lirskega subjekta, negotove prihodnosti in fizične ločenosti tudi po poroki. Erotična zadržanost je pri lirskem subjektu tako mučna, da se sprašuje, ali je še sploh sposoben ljubiti: »[P]reveč sem dolgo se s strastmi razjedal, // več ni ostal mi ne plevel in ne sad, / preveč že vsemu sem se odpovedal, / da še kot nekdaj bi imel te rad.« (Melanholija; Glazer 1919: 32) Glazer je čustva in občutja v obilni meri prezentiral s simboliko letnih časov. Topos letnih časov temelji na kulturnem védenju in literarni tradiciji; pomlad je tradicionalno povezana z jutrom in otroštvom, poletje s poldnevom in z mladostjo, jesen z mračnostjo ali zrelim življenjem, zima s starostjo in smrtjo. Slikam letnih časov, ki so utemeljene tudi z biološkim ritmom, se pripisujejo različna, večkrat mešana čustva: pomladi vesel je, ljubezen in radostno hrepenenje, poletju veselje in ljubezen, zimi žalost, jeseni nega tivna čustva v megleni in pozitivna v sončni varianti (Winko 2003: 344). V zbirki Pohorske poti se zapisujejo vsi štirje letni časi, največkrat jesen, na kar opozarjajo že pogosti naslovi pesmi (Jesen, Jesenski sonet, Jesenski motiv, Jesenska slika, Oktober idr.). Prevladujočim jesenskim motivom megle, dežja, praznih polj, gnitja, vlage in blatnih poti s konotacijami žalosti, otožnosti, minljivosti in elegičnosti (Megla, Jesenski sonet, Jesenski motiv, Deževen dan, Jesenska slika) se pridružujejo z ljubeznijo do doma in slovenstva prežeti motivi dozorelega grozdja v vinogradih pod Pohorjem, klopotcev in zlate jesenske svetlobe (Oktober, Klopotci). Mlada ljubezen in narava se prebujata iz zime v pomlad (Pomlad), erotika v poletju pa ne doseže vrhunca kot pri Župančiču, ampak se počasi zbira v težko kapljo (Poleten popoldan). Zima evocira čustvo žalosti (V zimskem jutru), a tudi očiščujočo ljubezen (Zimski večer). 5 Sklep Glazerjeve pesmi iz zbirke Pohorske poti je literarna zgodovina umestila v kontekst slovenske moderne, ko so pesnice in pesniki v okviru subjektivističnih in esteticističnih literarnih smeri izpovedovali prefinjene odtenke čustev in razpoloženj, oblikovali 48