Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 je svoje pesmi presojal tudi sam, ko je v Posvetilu (1953) h knjižnemu izboru Pohorje zapisal, da »to niso posnetki samo in odtisi, / so novi narisi, so srca zapisi« (Glazer 1993: 11). 4 Tematizacija in prezentacija ljubezni v zbirki Pohorske poti Glazer je v svojo prvo pesniško zbirko Pohorske poti (1919) uvrstil 57 pesmi, nasta lih med letoma 1910 in 1917, največ jih je iz leta 1917. Večino predstavljajo ljubezenske pesmi, porojene iz ljubezni do pesnikovega dekleta, mlade žene in matere. Ljubezensko čustvo je razširjeno še na materinstvo, ljubezen do otroka, doma, slovenstva in sloven ske besede. Naslov zbirke označuje tako pesnikove konkretno prehojene poti v Ruše in 5 na Pohorje, na katerih so se vanj vtisnile slikovite pokrajinske podobe, kakor tudi nje gove notranje poti: dvome, razhajanja, ločitve, približevanja, iskanje smisla, pogled v preteklost in prihodnost. Ljubezen je ubesedena kot uglašen trenutek ljubezenske sreče (V mraku, Poletna pot), erotično pričakovanje (Poleten popoldan), velika skrivnost (Poljub), zadržana in nepotešena strast (Koprnenje), a tudi kot notranji konflikt: »O čuj: jaz te ljubim in jaz te črtim, / a ne pozabim te nikdar!« (V viharju; Glazer 1919: 16) Ljubezensko čustvo je pogosto prekrito z resnobnostjo, melanholijo in elegičnostjo, mračnimi slutnjami o njuni prihodnosti (Ob vrnitvi), občutki krivičnosti do dekleta (List iz dnevnika), obupa, samoobtoževanja, kesa (Melanholija, Jesenski sonet) in odtujevan ja zaradi njegovih razžalitev (Balada o dveh). Mlado ljubezen hromijo čas prve svetov ne vojne, povsem negotova eksistenčna prihodnost, ločenost od žene in otroka zaradi vpoklica v vojsko. Ljubezensko izpovedovanje je večsmerno, monološko z moškim ali ženskim glasom, dialog iz daljave v obe smeri (V daljavo, Njeno pismo), združeno v dvojini (Žena) ali zapisano v tretji osebi kot čustveno odtujevanje (Balada o dveh). Ljubezensko čustvo je mestoma neposredno poimenovano (strast, poljub, ljubiti, ljube zen, imeti rad, draga, dragi), največkrat pa izraženo implicitno z različnimi jezikovnimi sredstvi. Glazerjeve ljubezenske pesmi ne izzivajo moralnih pravil, mlada ljubezen je skrita pred javnostjo, tudi pred dekletovo materjo (V mraku), umeščena v zavetje pohorske narave, na planino, pod bukve, na mah, v prostore, ki jih samo onadva poznata. Pohorska narava postane prostor njune ljubezni, dobi konotacije intimnih prostorov, kar je prezen tirano tudi s kazalnimi in svojilnimi zaimki: »Kje si, moj dragi? Še kakor večere nek danje, / na te pot moja čaka, / da nanjo stopiš iz mraka / tam pod tistimi bukvami, ki le midva veva zanje« (Njeno pismo; Glazer 1919: 58). S ponavljajočim svojilnim zaim kom je izražena tudi ljubezen do domače zemlje in slovenstva v času narodne ogrože nosti: »Vmes pa počasi, slovesno / kakor očenaš / siv orjak se oglaša / z vrha: ‘Naš – naš – naš!’« (Klopotec; Glazer 1919: 73) 5 Oče ga je že kot otroka jemal s seboj v domačo planino na Pohorju, ki je pozneje v pesnika zare zala tudi občutke krivde, saj je oče del tega gozda v planini Bezovec moral posekati, da mu je lahko omogočil šolanje (A. Glazer 1993: 291). Med prvo svetovno vojno je pogosto pešačil iz mariborske vojaške pisarne v Ruše in na Pohorje k dekletu, Mariji Robnik s Čandrovine, s katero se je leta 1917 poročil (Stani 1977: 9). 46