Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 za čustva (npr. sladka, vroča ljubezen, bridka, grenka žalost) temeljijo na fizioloških izkušnjah in ekspresivnih odzivih, ki so povezani s čustvi. Piskač in Marinčič (2024: 116) navajata pogoste konceptualne metonimije, ki opisujejo fiziološke in ekspresivne odzive, povezane s čustvi (telesno vročino za strast, spremembe v dihanju za čustveni nemir, spremembo barve kože za jezo idr.). 3 O Glazerjevi poeziji Literatura na prelomu 19. in 20. stoletja govori iz človekove notranjosti, tematizira dušo, sanje, mračna razpoloženja, beg iz realnosti v domišljijske, duhovne in metafizič ne svetove. Iz subjektove razklanosti rastejo občutja odtujenosti, osamljenosti, resigna cije in elegičnosti. V subjektivističnih in esteticističnih smereh moderne so umetniki posegali po prefinjenih in slikovitih metaforah za niansirana čutnočustvena stanja. Janko Glazer (1893–1975) je v literarni zgodovini predstavljen kot dedič slovenske moderne in pesnik Pohorja (Zadravec 1999). Pesniti je začel že v gimnazijskih letih pod vplivom Gregorčiča in Aškerca, ob prebiranju Prešerna, Schopenhauerja, Heineja in pozneje v stiku s slovensko moderno (Pogačnik 1993: 121). Izdal je tri pesniške zbirke, Pohorske poti (1919), Čas-kovač (1929), Ob jesenskem ekvinokciju (1946), ter pesniška 3 4 izbora Pesmi in napisi (1953) in Pohorje (1968). Sočasna kritika mu je očitala Župančičev vpliv, celo prevzemanje posameznih stilemov, četudi je Glazerjeva pesem kot celota povsem drugačna, izhaja iz stika s stvarnostjo, teži k izjemni zgoščenosti, resnobni elegičnosti in opuščanju zunanjega okrasa. Glazer je poetiko svoje pesmi pogosto razlagal s pojavi v naravi. V oceni Sardenkovih Izbranih pesmi navaja, da se mora snov pesmi v stvariteljski ekstazi prečistiti in pretaliti, strniti »kakor v kristal, ki neizprosno in do najmanjšega drobca izloči vse, kar je zakonitosti njegove rasti tuje, a je prav zaradi te svoje zakonitosti živo rasel organizem, tako rekoč svet v malem« (Glazer 1993: 351). Glazerjeva pesem je čustveno prepojena s pohorsko pokrajino in zrasla z domačim rodom. Slovensko liriko je Glazer obogatil s svežimi motivi in izrazi Pohorja: bukov jem, malinovjem, brinjem, arniko, šoto, fratami, ciprošem idr. Vendar njegove pesmi praviloma ne ostajajo pri pokrajinski opisnosti, v slikovitih podobah Pohorja in sveta pod njim združuje impresije z ekspresivno meditacijo (Paternu 1967: 24). Kakor ugota vlja Pogačnik (1993: 131), Glazerjev regionalizem ni izraz idiličnega domačijstva, ampak je v funkciji aktiviranja različnosti in posebnosti, aktivnega poživljanja in oži vljanja umetnostnih procesov v obdobju, ki mu pripada. Njegov lirski subjekt se sicer vpenja v krogotok narave, vendar pozna tudi razklanost, dvome in odtujenost moderne ga človeka. Pohorski motivi v njegovih pesmih preraščajo v globlje, simbolne podobe bivanjskih in čustvenih stanj, refleksij o življenju in rodu, z njimi ustvarja razpoloženja, občutja, izpoveduje erotična čustva, ljubezen do doma, rodu in slovenstva. V tem smislu 3 Ob stoletnici pesnikovega rojstva je Alenka Glazer pripravila knjigo Pesmi (1993), v kateri je zbrala vse očetove objavljene in izbor neobjavljenih pesmi. 4 Anton Ocvirk (1929: 633) je v uničujoči oceni Glazerjeve zbirke Čas-kovač zapisal: »Pesniška sila Glazerjeve narave ni samonikla, ampak preočito kaže Župančičev vpliv, ki mu očitno sledi.« 45