Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 Začetek zgodbe Žogica Nogica najprej zaznamuje nesrečen dogodek – izginotje naslovnega lika – sledi struktura potovanja dedka in babice v prizadevanju, da jo poi ščeta. Pred tem dogodkom se zgodba, ki jo podaja tretjeosebni avktorialni pripovedoval ski glas, z vidika čustev sprva osredotoči na to, da dedku in babici nekaj manjka in da sta žalostna. Praznino skušata zapolniti z bobnom in lajno, ki si ju vzajemno podarita, a jima ne uspe, zaželita si otroka. Motivacija za to željo, pa tudi za predhodno žalost in praznino v zgodbi, ni podana. Ko dobita žogico, je ne spoznata v pogovoru, saj jima najprej pove, da je lačna, zatem pa se odpravita po hrano. Dedek vpraša Žogico Nogico, ali je ne bo strah, ko bo sama, ona pa odvrne, da je nikoli ni strah. V pesmi, ki si jo poje, ko je sama, žogica govori o sebi in pravi: »Jaz sem mala žogica, Žogica Nogica, / vse razumem in vse znam, strašiti se ne dam. / Kdor poreden je, naj pazi, da ga žoga ne oplazi, / sem pogumna žogica, Žogica Nogica.« Ko žogica po nesreči razbije vazo dedka in babice, je žalostna in obupana ter pravi: »Kar ubila se bom!« Njeno stisko in občutek sramu izkoristi zmaj in žogico prepriča, da gre z njim. Ko je do nje grob in se izkaže, da jo je ugrabil, Žogica Nogica svojo stisko izrazi z besedami: »bojim se! Dedek, babica! [...] Saj nisem zanalašč!« Zmaj pa jo utiša z besedami: »Molči in drži se!« Od tega tre nutka dalje je Žogica Nogica v zgodbi odsotna, njen glas je utišan in »ugrabljen«, zato njen zorni kot v zgodbi ne dobi prostora, pač pa se pripoved osredotoči na dedka in babico ter njuno doživljanje in iskanje žogice. Od tega dela zgodbe dalje bralci dobimo vpogled le v notranje dogajanje in čustva dedka in babice, ki iščeta Žogico Nogico. Ko ugotovita, da je ni, jo okrivita za izginotje in jo zasramujeta: »Kaj si nama napravila?« Šele naslednji dan ugotavljata, da je bila žogica verjetno ugrabljena, kljub temu pa v svoji pesmi, ki jo pojeta ob spremljavi bobna in lajne, v verzu povesta, da jima je žogica »ušla«, kar ponovno prevali krivdo na ta lik. V najobsežnejšem delu zgodbe, ko dedek in babica iščeta žogico in se ustavita pri različnih likih ter naposled prideta do zmajevega gnezda, posebnih čustvenih izrazov ni. Ko dedek in babica ugotovita, da sama s pihanjem ne bosta mogla pregnati zmaja Tolovaja, se babica razžalosti, ko pa pokličeta pomoč drugih likov, ki sta jih srečala na poti, je pihanje uspešno in sta navdu šena, zmaj Tolovaj pa je jezen. Ko uspejo pregnati zmaje, Žogica Nogica izrazi svoj sram in obžalovanje ter ob vrnitvi pojasni: »Dedek, babica, nisem nalašč razbila vaze, nisem hotela proč, nič nisem kriva.« Vendar ni jasno, ali skrbnika njeno pojasnilo razu meta, saj ji odgovorita le s svojega vidika: »Kako si naju prestrašila, debeluška, potepu ška«, kar namiguje na to, da žogičinega sramu in strahu ob ugrabitvi nista razumela. Čustveni konflikt, povezan z ugrabitvijo in krivdo, se tako v zgodbi ne razreši eksplicitno. Bralci izvemo le, da so bili liki, ko so se vračali in naposled prispeli domov, zelo veseli. 4 Zaključek Čustveni vidik zgodbe je v Žogici Nogici, kot je pokazala analiza, pojasnjen v manjši meri, pa tudi manj kompleksen in motiviran kot v zgodbi Sapramiška. Liki v Žogici Nogici svojih čustev ne izražajo tako natančno in pogosto, večina zgodbe je brez eksplicitnega izražanja čustvenih vidikov dogajanja, hkrati pa se čustveni 437