Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 voljo do življenja, saj je še malo pred tem, kot omenjeno, želela prostovoljno skočiti mački pod kremplje. Ko se po tem dogodku s strahom zateče domov, želi s popravljenim zobom zagristi v lešnik, vendar ponovno doživi razočaranje, ko je lešnik prazen. Čuti žalost, saj na glas zajoka in toči velike solze, da je vse mokro, in jezo, saj besno cepeta z nožicami (Makarovič 2023: 22–23). Ponoči miška Sapra še vedno joka, ko pride mišji strah. Zaupa mu, kaj se ji je zgodilo, zato se mu zasmili. Pelje jo do čarobnega leskove ga grma, ki se prikaže vsako noč, miška pa je navdušena in si nabere mnogo lešnikov (Makarovič 2023: 24–29). Na koncu zgodbe se miška počuti pomirjeno in srečno, saj je preskrbljena z lešniki, ki si jih je tako želela (Makarovič 2023: 32). Zgodba se torej začne in konča s pozitivnimi čustvi protagonistke, tekom zgodbe pa miška niha med upanjem na razrešitev konflikta in nenehnimi razočaranji, ki v njej sprožajo žalost, obup in jezo. Pripovedovalski glas ta njena čustva izpostavlja, poime novana so neposredno, pa tudi opisana v obliki njenega vedenja in telesnih znakov. Miškina čustva so izpostavljena tudi v monologih in dialogih, kjer se Sapra brez zadrž kov izpoveduje. Protagonistka čustva občuti izjemno intenzivno, kar velja tako za srečo – ob koncu zgodbe npr. nad svoj vhod kot izraz sreče napiše, da je najsrečnejša miška na svetu (Makarovič 2023: 32) – kot tudi za žalost – velike solze npr. toči do pozne noči (Makarovič 2023: 22–23). V besedilu torej svoja čustva izraža predvsem protagonistka, in sicer se to dogaja, kot je pokazala analiza, pogosto ter ob vsakem večjem dogodku v zgodbi. Svoja čustva osrednji lik zgodbe izraža intenzivno in jasno, artikulira jih v monologih ter v pogovorih z drugimi liki. Čustva skozi celotno zgodbo izraža predvsem protagonistka, le v enem delu tudi žaba, ki je njena prijateljica. Miškina čustva drugi liki bodisi ignorirajo (najočitneje npr. zajec) bodisi sprejemajo z empatijo (npr. žaba in mišji strah). Tudi pripovedovalski glas z introspekcijo bralcu podaja infor macije o čustvenih stanjih protagonistke, ki pa jih ne komentira in jih ne uokvirja z last nim mnenjem o miškinih odzivih. Neprijetne situacije v zgodbi komentira predvsem sama protagonistka, s tem pa skozi celotno pripoved izraža svojo subjektiviteto. 3.2 Rezultati analize besedila Žogica Nogica Zgodba Žogica Nogica Jana Malíka najprej predstavi dedka in babico, ki sta brez otrok in žalostna, zato si kupita boben in lajno. Ker pa ju to ne osreči, si zaželita še otroka. Kmalu zatem skozi njuno okno prileti nova žoga, ob tem pa opazita, da govori in ima noge, zato jo poimenujeta Žogica Nogica. Žogica opozori, da je lačna, ko pa gresta dedek in babica po hrano, ji naročita, naj ju počaka in naj nikomur ne odpira vrat. V tem času se pri Žogici oglasi zlobni Zmaj Tolovaj, ki jo skuša ugrabiti, da bo igrača za njegove otroke. Žogica Nogica se mu sprva upira, potem pa po nesreči razbije lep lonček in se počuti krivo, zato jo uspe Zmaj Tolovaj prepričati, da mu odpre vrata, in jo naposled ugrabi. Ko se dedek in babica vrneta domov, Žogice ni več tam. Odpravita se po svetu, da bi poiskala Žogico Nogico, pri tem pa igrata na svoji glasbili in za pomoč prosita policista, vojaka, mehanika, strašilo, kužka in ptička. Ko prispeta do zmajevega doma, jima uspe Žogico dobiti nazaj s pomočjo vseh likov, ki sta jih srečala na svoji poti. 436