Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 2 Metodološka izhodišča 2.1 Literarna veda in emocije Čustva razumemo kot stanje, ki vključuje ocenjevanje sebe ali situacije, fiziološke spremembe, pripravljenost na delovanje ter notranje izkušnje (Mayer idr. 2008). Čeprav so čustva ključna za literaturo, so bila dolgo prezrta kot nepomembna ali nezadostna znanstvena tema. To se je spremenilo z emocionalnim obratom v literarni vedi na prelo mu 21. stoletja, ki je spodbudil poglobljeno raziskovanje čustvenih vidikov literature (Jandl idr. 2017; Koron 2020). Emocionalna literarna veda preučuje izražanje čustev, njihov literarni pomen ter etične in politične razsežnosti (Hogan idr. 2022). Raziskave potrjujejo, da imajo čustva ključno vlogo v kognitivnih procesih, saj jih možgani pogosto obdelajo hitreje kot racionalne informacije (Miall 2008). Da branje književnos ti od posameznika vselej terja osebno vpletenost, Monika Fludernik (1996: 48–50 v: Herman 2008: 256) argumentira na podlagi razlike med poročilom oz. kroniko in lite 1 rarnim delom: pri slednjem so dogodki predstavljeni z vidika neke utelešene osebe oz. zavesti, če to ni prisotno, bralec besedila ne sprejema kot literarnega. Paradigma t. i. utelešenosti spoznanja pojasnjuje, da razločevanje med čustveno in spoznavno dimenzi jo branja književnosti ni utemeljeno. Sodobni model kognicije ne ustreza več tradicio nalnemu ločevanju med umom in čustvi ali med umom in telesom, saj je vsako spozna vanje utelešeno, omenjeni vidiki pa so medsebojno prepleteni (prim. Žunkovič 2015: 378). 2.2 Področja raziskav emocionalne literarne vede in raziskovalna vprašanja Čustva v književnosti lahko raziskujemo z različnih vidikov. Raziskave se lahko z vidika samega literarnega dela in recepcije književnosti nanašajo na procese branja literarnih del z vidika čustvenih dimenzij, temeljna spoznanja literarne vede z vidika emocij ob branju, razvoj posameznikove literarne zmožnosti z vidika čustev, čustva v okviru literarne interpretacije, čustvene vsebine v trivialni književnosti v primerjavi s čustvenimi vsebinami v kakovostnih literarnih delih, branje književnosti kot iskanje medčloveškega stika, povezave med čustvi v književnosti in telesnimi odzivi bralcev, nevroznanost umetnosti in branja, teoretična izhodišča sodobnih literarnovednih metod, ki se naslanjajo na čustvene vsebine, npr. naratologija in čustva, etični obrat v literarni vedi. Poleg tega se lahko v okviru pisanja književnosti raziskave posvečajo študijam o ustvarjalnem procesu pisateljev z vidika emocionalnih vsebin ali poznavanju anali tičnih pristopov k vprašanjem, kako se v literarnih delih izražajo notranje misli likov in mnenja pripovedovalcev, kako literatura prikazuje intimnost in kakšne so (samo)repre zentacije literarnih oseb v delih. Metodološka izhodišča emocionalne literarne vede so pomembna tudi za preučevanje otroške književnosti, saj jo berejo otroci, ki šele obliku jejo svoje osebnosti in se učijo čustvovanja. V pričujoči študiji se bomo osredotočili na tematske vidike obeh literarnih del in na izražanje čustev v besedilni strukturi – tako v okviru književnih oseb (monologi, dialo gi) kot tudi v okviru pripovedovalskega glasu (introspekcija v notranjosti literarnih 1 Fludernik se na tem mestu osredotoči predvsem na pripovedna literarna besedila. 434