Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 dila kot temelj njegovega umetniškega in družbenega razumevanja ter prispeva k razvo 2 ju igralskolektorskega pristopa. 3 Namen prispevka ni podajanje napotkov za oblikovanje dramskega lika, temveč poudarjanje pomena natančne analize dramskega besedila (analitičnega branja) kot temeljnega ustvarjalnega orodja v uprizoritvenem procesu. Literarno besedilo je razu mljeno kot večdimenzionalna struktura, ki se v uprizoritvi uteleša skozi igralčevo telo in prehaja iz pisnega v odrski prostor. Prispevek zato presega ozko jezikovno ali literar no obravnavo ter povezuje teorijo, prakso in uprizoritveno izkustvo. Temeljno izhodišče predstavlja koncept nove teatrologije po Marcu de Marinisu (2017: 62), ki zagovarja integracijo teoretskega, praktičnega in zgodovinskega vidika gledališča. V okviru t. i. »utelešene teatrologije« ima pomembno vlogo tudi subjektiv nost raziskovalca (prav tam: 73). Ta perspektiva je ključna za prispevek: avtorica morske deklice je pri uprizoritvi sodelovala kot dramaturginja, soavtorica tega prispevka pa kot gledališka lektorica. Praktična izkušnja obeh dopolnjuje teoretski okvir in omogoča večplastno razumevanje besedila v uprizoritvenem kontekstu. 2 Jezik in njegova vloga pri oblikovanju dramskega lika Igralski pristopi 20. stoletja, izhajajoči iz sistema Konstantina Stanislavskega, »se osredotočajo na igralčevo vživljanje v dramski lik in zgodbo ter na posredovanje občut ka« (Blair 2008: 4). Kljub temu nekateri sodobni pristopi in igralci zavračajo analitično branje dramskega besedila ter »dajejo prednost svojim ‘čustvenim’ in zasebnim odzi 4 vom pred ‘fizičnimi’ ali ‘analitičnimi’« (prav tam: 33). Zato je pomembno poudariti, da jezik pri Stanislavskem ni zgolj sredstvo komunikacije, temveč del »fizičnega dejanja« (prav tam: 32). Ključno je t. i. »utelešenje besedila« (Blair 2008: 84), pri katerem mora dramski igralec »upoštevati posebnosti besede, zvoka, podob, kulturnih in zasebnih asociacij, skladnje in ritma« (prav tam: 110). Ti elementi usmerjajo igralca pri oblikovanju 2 Igralskolektorski pristop izhaja iz predpostavke, da gledališki lektor »po kognitivnem obratu v teatrologiji ne more več delovati le kot jezikovni svetovalec, temveč mora postati sooblikovalec igralskega ustvarjalnega procesa, v katerem se vzpostavljajo organske povezave med jezikom oz. govorom, telesno ekspresijo in čustvenim doživljanjem. V tem procesu ima osrednjo vlogo iden tifikacija doživljanj (vizualnih in avditivnih), ki vplivajo na govorno izvedbo dramskega igralca ter s tem na avtentičnost uprizoritve. […] Za takšno sinergično sodelovanje med dramskim igral cem in gledališkim lektorjem predlagamo poimenovanje igralskolektorski pristop« (Vrtačnik 2025: 28). 3 Dramski lik je »literarna, gledališka, filmska, radijska, televizijska upodobitev osebe, predmeta, pojma, opredeljena z imenom, vlogo v dogajanju« (GTS). 4 Igralski pristop Stelle Adler poudarja pomen besedila in domišljijskega vstopanja igralca vanj, s poudarkom na besedilnih okoliščinah. Tak pristop je mogoče povezati z opredelitvijo Stevena Pinkerja o tem, »kako se organizem vključuje v svoje okolje z razvojem mentalnih predstav o svo jem dejanskem in možnem, domišljijskem vključevanju v svojo situacijo« (Blair 2008: 44). Igralski pristop Ute Hagen pa poudarja glas kot osrednje in hkrati najbolj prilagodljivo igralsko izrazilo ter zagovarja odpravljanje regionalnih govornih posebnosti in uveljavljanje standardne ameriške izgovarjave tudi v realističnih igrah (Lutterbie 2011: 66). 426