Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 Tobija mamo prepričuje, da lahko žaluje, da je lahko žalostna, kar je sicer v naspro tju s sodobno ideologijo sreče, zato se je žalost izgubila iz javnega življenja. Poleg tega, da je torej v družbi izkazovanje negativnih čustev odsotno, odvečno in celo neželeno, je tudi dolgo žalovanje za nekom, ki se sploh ni rodil, sprejeto kot čudno, nenavadno in pretirano. Še večjo in hujšo odtujenost občuti ženska zaradi tega, ker je prekarna delav ka in zato nima nobenih delavskih, socialnoekonomskih pravic. Za svoje delo prejema minimalno plačo, ki jo pogojuje zgolj storilnost in posledično dobiček. Prežeta je s samostjo in osamljenostjo, kajti zaradi lastnega prezira ideologije neoliberalizma je iz družbe ponovno krivično izločena. Poleg omenjenega neimenovana ženska brez glasu iz Materinske knjižice verjame v lastno krivdo zaradi neuspeha v javni in zasebni sferi, v kateri se torej ne izpolni kot mati, kar od nje pričakuje družba. Prav tako se ne izpolni niti kot delavka. Obenem je žrtev družbenih pričakovanj, tudi tistih, ki v skladu z novodobnim potrošništvom zahte vajo popolne matere z dragimi otroškimi vozički in ki nosečnost in materinstvo doži vljajo kot družabni in javni dogodek. Druge matere, ki že imajo otroka ali ga še priča kujejo, so prikazane posredno, in sicer kot potrošnice, ki so ujete v pasti sodobnega časa. Prav zanje je značilno impulzivno kupovanje, brez razmisleka. Od intimnega materin stva, kakršnega doživlja ženski lik v Materinski knjižici in je prisotno tudi v Pričakovanju, ko je čustva treba zatreti, jih potlačiti, postati povsem apatičen oz. apatična, se doživlja nje te teme pomika tudi h kolektivnemu, saj se ostale matere prepuščajo potrošništvu, sledijo družbenim vplivom. Ženska je torej v obeh primerih žrtev družbenih pričakovanj in surovega kapitalizma, v katerem prevladuje pehanje za uspehom, denarjem, delom, dobičkom, medtem ko je izražanje žalosti nekaj prepovedanega in neželenega. Pomeni odvečnost in izgubo časa. Ker ni mati in ker ne sledi potrošniški ideologiji, je njeno doživljanje podvojeno. Zelo pomenljivo je premišljevanje o ženskem telesu, ki ne izpolni svoje reproduk tivne naloge. Družba takšno osebo zlahka izloči in žensko vidi le še kot objekt: »Svet ji je odgovoril: tvoje telo ni več kreativno in produktivno, zato te ne potrebujemo več.« (Gorečan 2022: 78) Ženska v romanu Materinska knjižica naposled izgubi sluh in je tako dvojno zazna movana. Sprva ji je odvzet glas, njeno čustvovanje, ki ji ga nadomešča nerojeni sin Tobija, nato pa njeno umanjkanje glasu preraste še v gluhoto. Oboje ima simbolični pomen. Tako ženska ni mati, temveč je tudi invalidka. Izpostavlja se odnos do drugač nosti in zaznamovanosti. Moškega glasu v romanu ni, je odsoten kljub svoji dominan tnosti v družbi. Literarni osebi, zaznamovani s tragično izkušnjo, bi zelo veliko pomenil pokop nerojenega otroka, saj verjame, da bi s to izkušnjo lažje (pre)živela. S tem pa nase, na svoje telo, ne gleda več kot na nekaj grdega, nelepega, nesposobnega, zaveda se tudi, da za splav ni kriva. Z ritualom se znebi obtožujočega občutka krivde, ki jo venomer preveva in ki povzroča druga čustva, ki nanjo negativno vplivajo. Za roman Pričakovanja je Anja Mugerli (1984) leta 2024 prejela nagrado kresnik. Prvoosebna pripovedovalka Jana v njem predstavi lastno izkušnjo neplodnosti, a so skozi pripoved podana tudi pričakovanja do žensk, ki naj bi bile izpolnjene le kot žene 422