Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 Ta naj bi bila sama kriva za svojo (ne)srečo in samo od nje je odvisno, kako bo poteka lo njeno lastno življenje. Posredno sta oba romana kritična do obeh, kajti ženska naj bi najprej udejanjila vse, kar od nje pričakuje družba, ta pa ji poleg tega nalaga še dodatna bremena, prežeta z neoliberalno ideologijo popolne sreče, delovne uspešnosti, potlači tvijo čustev, delovno učinkovitostjo, šele na koncu naj bi pomislila nase, na lastne želje in hrepenenja. V takšnem kaotično izpraznjenem svetu ni prostora za čustva in čustvo vanje. Literarni osebi obeh romanov ne uresničita nobenih družbenih pričakovanj, zato vsaka na svoj način doživljata hudo osebno stisko in tesnobo. 2 Za roman Materinska knjižica je značilen vrstni sinkretizem, saj je v pripovedi proza prepletena s poezijo. Katja Gorečan (1989) v njem tematizira žalovanje ženske zaradi spontanega splava, toda njeno doživljanje ob izgubi pripoveduje nerojeni otrok. S temo ženske kot žrtve družbenih pričakovanj se avtorica ukvarja tudi v knjigi Neke noči neke deklice umirajo: koreopesem duhov, senc, sanj in volkov (2017). Zapisana je v žanru, ki vključuje poezijo, ples, glasbo in igro (Gorečan 2016: 104, povz. po Pavlič 2021: 128), tematizira pa travmatične dogodke iz slovenske preteklosti in se osredotoča na osebne zgodbe posameznic (Pavlič 2021: 130). Roman Materinska knjižica je preplet odzivov in pričakovanj družbe, kritike nanjo, ki pričakuje in zahteva, kako se mora kot ženska obnašati, zato vključuje tudi esejizme. Materinska knjižica tematizira odnos družbe do splava, družine, žalovanja, osamljeno sti, kajti žalujoča mati je v svoji žalosti sama; prisluhne ji in sliši jo le nerojeni otrok. Njeno bolečino tudi izpoveduje in govori namesto nje, saj njenega glasu ni. Z ritualom pokopa na koncu romana zmore preseči svojo žalost in močan občutek krivde, s čimer nakazuje na tradicionalno dojemanje smrti v naši kulturi. V romanu Materinska knjižica mrtvi in nerojeni Tobija (pomenljiva je izbira tega svetopisemskega imena) premišljuje o različnih temah, ki so v družbi še vedno tabu, obenem pa so dodatno obremenjene še s časom, v katerem so nastale: to je čas neoliberalizma in kapitalizma, torej v romanu zasledimo raznolike koncepcije obeh ideologij. Individualna pripovedna čustva so pove zana s kolektivnim razumevanjem določenih čustvenih stanj. Eno od njih je odsotnost čustvovanja v družbi. Tobijeva neslišna mati je v svoji žalosti sama, razume jo le Tobija, ki ji želi reči tvoja žalost je pomembna. tvoj jok je pomemben. izgubila si nekaj dragocenega in nekaj pomembnega. joči, kolikor hočeš. lahko te tudi objamem. (Gorečan 2022: 28) 2 Alojzija Zupan Sosič (2017: 233) piše o treh vrstah romanesknega sinkretizma, in sicer o zvrst nem, vrstnem in žanrskem sinkretizmu. Poudari tudi pomen omenjenega prepleta, in sicer: »Eklektičnost ubeseditvenih načinov in zvrstnih značilnosti je prepoznavna lastnost moderne pripovedi, ki prav s prevlado opisnih in govornih karakteristik ter z vnosom lirskih, dramskih in esejiziranih posebnosti rahlja tradicionalno osnovo pripovedi in jo posodablja v nepripovednem smislu. Zvrstni sinkretizem oziroma vnašanje esejističnih, lirskih in dramskih in esejiziranih zna čilnosti v pripoved mehča epsko jedro in ga preoblikuje v magmatsko strukturo različnih sesta vin.« (Zupan Sosič 2017: 58) 421