Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 drugih narodov, etničnih skupnosti, ras, kultur, do oseb z drugačnimi načini življenja.« (Ule: 2005: 165) Literarni osebi iz pripovedi imata zaradi izkušnje, na katero nimata 1 vpliva (neplodnost in spontani splav), drugačno življenje od večine, ker nimata otrok. Predsodkov ni mogoče izkoreniniti, saj so »najtrdovratnejše mikroideologije vsakdanjega sveta.« (prav tam: 165) Medtem ko so makroideologije (mitologije, religije, politike) vezane na državne institucije, so mikroideologije vezane na vsakdanji svet (prav tam: 195). Mikro in makroideologije so prepletene in fluidne (prav tam). V obeh obravnava nih pripovedih najdemo vkoreninjenost v tradicijo, v neutemeljene sodbe, ki se jih čuti, četudi morebiti niso spregovorjene na glas. Determiniranost je vzrok njune nesreče, ki jo dodatno obremenjuje ideologija najsodobnejše stvarnosti. 3 Negativna pripovedna čustva v izbranih romanih Negativna pripovedna čustva v izbranih romanih sodobnih slovenskih avtoric se osredotočajo na družbena pričakovanja do ženske, ki naj bi postala žena in mati. Romanoma je skupno hrepenenje po otroku. V starševstvu se literarni osebi ne moreta uresničiti zaradi spontanega splava (Materinska knjižica Katje Gorečan) oz. zaradi ne uspešne umetne oploditve (Pričakovanja Anje Mugerli). Oba dogodka ju razčloveči ta, stigmatizirata ter v obeh vzbudita številna negativna čustva, kot so strah, jeza, razoča ranje in obup, kajti naenkrat ne ustrezata več množici oz. večini. Tudi druge avtorice (naj)mlajše generacije, npr. Katja Perat, Ana Schnabl in Pia Prezelj, prevprašujejo lik ženske, matere in materinstva. Literarni osebi izbranih romanov nosita breme tradicio nalnosti. Ženska tradicionalno zavzema različne vloge doma in v družini. Bila naj bi mati, žena, gospodinja, moške vloge pa so povezane z močjo in oblastjo, kot je znano že iz antike. Alenka Jensterle Doležal se v monografiji V krogu mitov (2008) osredo toča na kulturološke mite o ženski, ki jih je največ ustvaril Ivan Cankar, to sta namreč mit o dobri materi in mit o lepi Vidi (Jensterle Doležal 2008: 9). Mit dobre matere v sodobni družbi je povezan tudi z mitom o materinstvu. Avtorici v izbranih romanih osrednjo vlogo dodelita ženski, ki je predstavljena kot večplasten lik, postavljen v raz lične zgodovinske in družbene ter osebne okoliščine. Literarni oz. žanrski hibrid med prozo in poezijo je knjiga Materinska knjižica (2022) Katje Gorečan, v kateri je temati ziran spontani splav, pri čemer v imenu žalujoče matere spregovori njen nerojeni otrok. Ženski lik nima svojega lastnega glasu, temveč ga nadomešča nerojeni otrok, ki ga nihče ne sliši. V Pričakovanjih (2023) Anje Mugerli prvoosebna pripovedovalka piše o zdra vljenju neplodnosti. Obe literarni deli imata zato precej motivnih in tematskih sorodno sti, npr. motiv hrepenenja po otroku, žalovanja, nesprejetosti, razčlovečenja, ki so posledica družbenih pričakovanj, vzgoje, vplivov najsodobnejše družbe na posameznico. 1 »Na začetku leta 2021 je bilo v Sloveniji 587.448 družin: 412.534 (70 %) je bilo družin z otroki, 174.914 (30 %) pa družin brez otrok. V družinah je živelo 1.683.791 ali 80 % prebivalcev Slovenije. Najpogostejši tip družine v 2021 je bil poročen par z otroki – takih družin je bilo 202.458 in so predstavljale skoraj 35 % vseh družin v Sloveniji. Število takih družin se že več kot tri desetletja zmanjšuje. Drugi najštevilnejši tip družin je bil zakonski par brez otrok. Takšna je bila vsaka četrta družina (25 %).« (Razpotnik, Žnidaršič 2021) 420