Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 bo vselej na voljo ne glede na to, v kako težki življenjski situaciji se je znašel oz. znašla, zato mora zanemariti svoja čustva, ki jih je prepovedano pokazati navzven. Obenem je takšno osebo strah zaradi izgube službe. Strah in žalost sta osnovni čustvi, ki se pojav ljata v obeh pripovedih, in sicer izvirata tudi iz vplivov najsodobnejše družbe. 2.2 Ženska – mati Razumevanje pripovednih čustev obeh literarnih oseb je nemogoče brez feministič ne teorije, zato podpoglavje izpostavi nekaj izhodišč, povezanih z reprezentacijo ženske v javni in zasebni sferi. Izhodišča, kot jih povzemamo po vodilni feministični teoretičar ki Simone de Beauvoir iz njene študije Drugi spol (1999, 2000), se osredotočajo na to, da je deklica zaradi vzgoje in številnih drugih zunanjih vplivov naučena, da bo nekoč postala mati. Ubogljivost, pridnost in ustrežljivost so determinante, ki so neizogibne. Deklica ugotavlja, da skrb za otroka pripada materi, tega jo učijo; to potrjujejo pripovedi, ki jih posluša, knjige, ki jih bere, vse njene neznatne izkušnje; spodbujajo jo, naj se veseli svo jega bodočega bogastva, v punčkah, ki jih dobiva, naj bi to postalo otipljivo. Ukazovalno ji narekujejo, čemu je zapisana. (Beauvoir 2000: 30) Če pričakovanj ne izpolni, je odrinjena na rob družbe, je stigmatizirana in zazna movana. Vselej v svoji samosti premišljuje o vzrokih in krivdo išče v sebi. Kot mati se nato udejanja doma. Ne (le) v gospodinjenju, marveč tudi drugače. Tako deklici, ki postane žena in mati, dom postane edini prostor, v katerem se zadržuje, kajti »ko je bila dekle, je bila njena domovina vsa zemlja; pripadali so ji gozdovi. Zdaj je stisnjena v tesen prostor. […] Dom postane središče sveta in celo njegova edina resnica.« (Beauvoir 2000: 236) Dom je tako njeno središče, edina resnica, a obenem tudi prostor »njene družbene vrednosti.« (prav tam: 237) Menimo, da dom ni nujno pogojen s kontekstom gospodinjenja in materinjenja, marveč v sodobni družbi pred stavlja tudi drug(ačn)o vrsto prisile – ženska se mora zadrževati doma in tam ostaja, saj jo neizpolnjevanje družbenih pričakovanj v to pravzaprav sili. Ker ni mati, jo obdajajo tesnoba, občutki manjvrednosti, sramu in nelagodja, kajti pričakovanja družbe so obenem tudi družbene zahteve. Simone de Beauvoir (1999: 276) je žensko v kontekstu druge označila, da je »druga kot to, kar se od nje pričakuje. Kot vse ni nikoli točno tisto, kar naj bi bila; je nenehno razočaranje, razočaranje same eksisten ce, ki se ji nikoli ne posreči, da bi dosegla sama sebe niti da bi se pomirila s totali teto vseh eksistirajočih«, kar poudarja notranjo stisko ženske, ki se v vrtincu nega tivnih čustev težko znajde. 2.3 Mikro- in makroideologije Ženska občuti notranjo stisko, ko teh pričakovanj ne izpolni, zaradi česar se znajde v primežu obtoževanj, govoric, predsodkov drugih, s katerimi sobiva. Čustva, s katerimi se sooča, so žalost, razočaranje, strah, krivda, obup. Mirjana Ule v monografiji Socialna psihologija (2005) predstavi predsodke, za katere velja, da »se kažejo v nespoštljivem, nestrpnem ponižujočem ali prezirljivem odnosu do drugih in drugačnih, do pripadnikov 419