Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 Koncepcije materinstva lahko opazujemo večplastno, npr.: materinstvo je dolžnost, materinstvo je nujno za vsako žensko, (ne)materinstvo je naphano s strahom in z žalostjo zaradi neuresničenih lastnih, zlasti pa družbenih pričakovanj. Ti sekundarni občutki tesnobnosti in velike žalosti, ki imajo svoj izvor v podrejenosti ženske v družbi, so pou darjeni s samostjo ženskega lika. V svoji pripovedi je namreč sleherna ženska, ki je v središču izbranih romanov, predvsem tudi sama ne le v zakonu z odsotnim možem oz. partnerjem, marveč je brez prave prijateljice, ki bi njeno stisko tudi resnično razumela. Oba romana v primežu sodobnosti predstavita ženski lik z njunimi pristnimi čustvi, ki so plod zunanjih neizbežnih vplivov, družbenih pritiskov in stigme, zato se bo prispevek osredotočil na njuno doživljanje stiske, ki se prepleta s sramom, žalostjo, obupanostjo, strahom in jezo. 2 O pripovednih čustvih Christiane Voss v monografiji Pripovedna čustva. Raziskava o možnostih in mejah filozofskih teorij čustev (2015) k pojmu čustva prišteva intencionalne, behavioralne, telesnozaznavne in hedonistične sestavine (Voss 2015: 184). Amelie Rorty, priznana belgijskoameriška filozofinja, ki se v svojih monografijah posveča filozofiji uma, zlasti čustvom, ter etiki in zgodovini filozofije, meni, da je razločevalna značilnost čustvenih stališč to, kar razume pod zgodovinskostjo. Ob tem poudarja, da je treba čustva obrav navati tudi v zgodovinskem spreminjanju družbenih kontekstov (Voss 2015: 189). Pripovedi romanov Materinska knjižica (2022) in Pričakovanja (2023) se dogajata v sedanjosti, in ker jo reflektirata, je treba upoštevati nekatere družbene spremembe, ki smo jim priča danes, pa tudi reprezentacijo ženske v družbi in v družini ter mikro in makroideologije. 2.1 Sodobni neoliberalni kapitalizem in čustva Ideologija sodobne stvarnosti, kot jo odslikavata obe izbrani pripovedi, se osredoto ča na posameznikovo mesto v družbi in v intimni sferi. Renata Salecl v svojih znanstve nih esejih (npr. v knjigah Izbira, Tek na mestu, Strast do nevednosti) poda več izhodišč te ideologije. Ena od njih je, da »sodobni neoliberalni kapitalizem propagira fantazmo sreče« (Salecl 2020: 15), ker pa je posameznik sam odgovoren za svojo srečo in svoj uspeh, mu ta ista ideologija povečuje tesnobo (Salecl 2017: 7). Sreča, kot jo interpretira najnovejša doba, je precenjena kategorija, kajti človek ne more biti in tudi ni ves čas srečen. Neprenehoma se govori o sreči, o najsrečnejših trenutkih življenja (v kontekstu materinskega dne je to problematično, saj izvzema in diskriminira ženske, ki si otroka želijo, a ga iz različnih razlogov ne morejo imeti), medtem ko je žalost oz. žalovanje v javnem diskurzu manj prisotno. Biti srečen pa pomeni prisilo, ki »sproža občutek tesnobe, krivde in samoobtoževanje za uspeh« (Salecl 2020: 15), saj se življenje s šte vilnimi izzivi in preizkušnjami oddaljuje od stalne sreče, ki v resnici sploh ne obstaja. Ker je v novi dobi poudarjen uspeh, je v času sodobnega neoliberalnega kapitalizma prisotna tudi obsedenost z učinkovitostjo in uspešnostjo (Salecl 2017). Kapital določa tempo življenja, zato lastnik podjetja od posameznika oz. posameznice pričakuje, da mu 418