Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 poezija si z romantično tradicijo ne deli le osebnoizpovednega postopka, ampak se podobnosti med njima izrišejo tudi v motivih, temah in pesniških postopkih (Pavlič 2025: 54). Podobno kot romantiki tudi Ivan Minatti uteho za svoje intenzivno čustvo vanje išče v naravi in tudi sam pove, da je bilo že v otroštvu zanj najglobje doživetje »preprosto leči v travo in se ves predati zemlji« (Pibernik 1978: 77). Začetki Minattijevega pisanja segajo že v njegova gimnazijska leta, nadalje pa je svojo poetiko zasnoval in njeno smer zarisal v času partizanstva s pesniško zbirko S poti (1947) in jo dokončno izoblikoval v povojnem obdobju z zbirko Pa bo pomlad prišla (1955). Že ob ustvarjalnih začetkih se kot osrednje tematsko polje avtorjeve poetike izriše romantična razklanost med intimnim svetom in zunanjostjo. Pesnik intimno doži vljanje ubeseduje s prepletanjem narave in intime, ki se medsebojno dopolnjujeta (Poniž, Pogačnik 2001: 59–60). Njegov pesniški glas je nekoliko bolj družbeno angaži ran le v ciklu Termitnjak iz leta 1970. O vzgibih svojega umetniškega ustvarjanja se je pesnik izrekel tudi v dopisnem intervjuju, ki ga je v knjigi Med tradicijo in modernizmom leta 1978 objavil France Pibernik. V njem Minatti pove, da proces pisanja pri njem sproži notranji nemir ali napetost, nekakšna nejasnost, ki jo želi potem s pomočjo različnih sredstev ubesediti. Tej nejasnosti se trudi poiskati osrednji, temeljni verz, ki najbolj natančno povzame doživl janje v notranjem svetu, nato pa okoli njega oblikuje preostanek pesmi ter jo tehnično dovrši do njene končne oblike. Pri tem procesu je ustvarjalno vodilo sledenje prvotnemu občutju, ki je pesnika nagovorilo k pisanju. Bistvena lastnost njegovega pisanja torej ni, kot pravi sam, »izostrena misel, ampak neka kompleksnost, emocija«, lirizem pa pred stavlja osnovno izhodišče njegovega dela (Pibernik 1978: 76–77). V spremni besedi izbora Minattijeve poezije Bolečina nedoživetega (1970: 123– 132) je Mitja Mejak zapisal, da je ta v slovenskem prostoru resnično ena tistih, ki ures ničuje »lirično čistost«, hkrati pa se v njej prepletajo nasprotujoče si sile, kot so upanje, resignacija, volja, nemoč in vitalizem, kar Minattijevi liriki zagotavlja »širok razpon občutij in izpovednih nians«. 2 Makedonski prevodi Minattijeve lirike Ivan Minatti je najplodovitejši prevajalec makedonske poezije v 20. stoletju. Od 15 pesniških zbirk, ki so izšle v tem obdobju, jih je prevedel kar 11 in v njih slovenski 1 javnosti predstavil poezijo Koča Racina, Aca Šopova, Blažeta Koneskega, Slavka Janevskega in Mateja Matevskega. Leta 1963 je prevedel tudi celotno antologijo Sodobna makedonska poezija, ki jo je sestavil Aleksandar Spasov, profesor slovenske književnosti na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju. Tri leta zatem je Minattijeva poezija doživela prvi knjižni prevod v makedonščino. To je trojezični izbor 22 pesmi z naslovom Vse beži z oblaki in s pticami, ki je izšel v ediciji Jugoslovanski pesniki 1 Za prevod poezije Koča Racina in Izeta Sarajlića je leta 1972 prejel Sovretovo nagrado, leta 1973 pa Medrepubliško priznanje za prevajalsko delo iz drugih jugoslovanskih književnosti v znamenju medrepubliškega književnega sodelovanja in zbliževanja ter priznanje Zlato pero društva preva jalcev Makedonije za prevajalsko delo iz makedonske književnosti (1973). Leta 1994 je bil ime novan za dopisnega člana Makedonske akademije znanosti in umetnosti. 380