Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 3 za pojav implicitnega avtorja (AbádiNagy 2000: 239), ki je sicer lahko prisoten v vseh pripovedih. Minimalistična kratka proza ustvarja iluzijo »zgodbe brez avtorja« (Perić Jezernik 2011: 63), kar nakazuje na njeno performativnost. Izjavljanje je tisto dejanje v minimalističnih kratkih zgodbah, ki subjektom omogoča medsebojno komunikacijo, vendar pa minimalistična poetika to komunikacijo problematizira tako, da »s posnema njem oziroma mimetičnim ponazarjanjem vsakdanje komunikacije na konkretnih prime rih prikazuje krizo performativne identitete« (Perić Jezernik 2011: 44). V dialogih minimalistične kratke zgodbe tako ni podan celoten kontekst predvsem zaradi kratkega stika v komunikaciji med literarnimi liki. Njihovi dialogi sicer posnemajo način vsak danjega pogovora, vendar bralca oz. bralko spodbujajo k večjemu sodelovanju, saj mora zaradi izpuščenega konteksta vložiti več truda za zapolnjevanje t. i. praznih mest. V minimalistični kratki pripovedi naj bi s pomočjo dialogov uvideli komunikacijsko blokado in nemoč refleksije literarnih subjektov, ki ne zmorejo izraziti lastnih proble mov, nimajo moči reševanja konfliktov ali ubeseditve svojih čustev, ne znajo in ne zmorejo artikulirati tega, kar želijo povedati. Sicer imajo željo po komunikaciji, vendar so v njej nemočni, izražajo se pomanjkljivo, konfliktom se izogibajo. Velikokrat je pri sotno ponavljanje besedišča in fraz, kar odraža »zavest o odpovedi komunikacije« kot temeljne značilnosti minimalizma, ki se pokaže v dialogih, v katerih prevladuje »verbal na paraliza« (Jezernik 2011: 96–103). Pripovedovalec ima lahko videz prvoosebnega, tretjeosebnega ali drugoosebnega, nikoli ni vsevedni, zato v taki pripovedi ni trdne resničnosti in resnice (Jezernik 2011: 64). V minimalistični kratki zgodbi gre torej za t. i. »dialoško strukturiranost«, ki se kaže v povečani količini dialogov, vendar so navadno neproduktivni, saj so plod »deformirane komunikacije« (Matajc 2006: 368). Kot je zapisala A. Walton Littz, je za sodobna urbana okolja, ki so večinoma dogajalni prostori minimalističnih kratkih pripovedi, značilno določeno pomanjkanje čustev in nezmožnost komunikacije ali povezovanja z drugimi (Littz 1994: 4 po: Hallett 1996: 491). ColladoRodriguez (2006) pa za ameriško književnost ugotavlja, da je mini malistična kratka pripoved nadčasovno zastavljena, zgodbe niso rutinsko zasnovane, abrubtno se zaključijo, so brez izpostavljenega pomena, moralno sporočilo zgodb ni eksplicitno podano. Minimalizem se povezuje z nihilizmom in kulturološkim relativiz mom, literarni liki v teh besedilih imajo nejunaški značaj, svoj čas preživljajo največkrat pred televizijo, v družbi z mediji, brezciljno nakupujejo, jedo hitro hrano, zlorabljajo alkohol in še kaj, kar kaže na pomanjkanje življenjskega smisla akterjev sodobnega načina življenja (ColladoRodriguez 2006: 99). Dober primer teh značilnosti je kratka zgodba Dušana Čatra Še kaj hujšega smo preživeli iz zbirke Džehenem, ki odlično 3 Implicitni avtor (angl. implied author) v pomenu nakazani ali predpostavljeni avtor, ki je abstrakt na kategorija in ga je uvedel Wayne C. Booth (The Rhetoric of Fiction, 1961). »Zaradi abstraktnosti se ga večinoma razlaga kot nakazano podobo avtorja, odgovorno za celotno obliko, vrednote in kulturne norme besedila, ter za normo literarnega dela. Pripiše se mu posebna senzibilnost, kom binacija čustvovanja, inteligence, znanja in določenih stališč, ki je osnova celotne interpretacije pripovedi, saj si bralci ob branju ustvarjajo svojo predstavo, kar bi opravičilo tudi izraz predpo stavljeni avtor: i. a. je torej vir oblikovanja in opomenjanja besedila« (Zupan Sosič 2017: 330– 331). 38