Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 kar je kasneje večkrat zapletlo njihove odnose. Nekatera ljudstva so trpela stoletja avstrijske vladavine, druga pa osmanske. Vse to je vnaprej določilo konfiguracijo nasta jajočega kulturnega konteksta in sistem notranjih povezav, ki so v njem obstajale. Dve svetovni vojni, državljanska vojna in revolucija v Jugoslaviji so v 20. stoletju povzroči le ponavljajoče se spremembe političnega sistema, vladajočih ideologij in medetničnih odnosov. Politični in družbeni pretresi, ki so v tem stoletju pretresali vse različice Jugoslavije, so imeli skoraj neposreden vpliv na medetnične odnose in razmerje med centripetalnimi in centrifugalnimi težnjami, ki so delovale znotraj kulturnega prostora. Torej, kulturno življenje SFRJ v osemdesetih letih 20. stoletja je bilo protisloven čas: na eni strani je bil v tem obdobju res na vidiku razcvet multikulturalizma, dialoga in med sebojnega bogatenja predstavnikov različnih ljudstev Jugoslavije, sočasno je na drugi strani narastel nacionalizem, ki je postal eden od razlogov za razpad socialistične fede racije in vojne, ki se je začela v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kasnejši migracijski procesi, pogojeni z vojno in begunstvom, so spremenili kultur no sliko nekdanjih republik, ki so postale neodvisne države, in suverena Republika Slovenija pri tem ni bila izjema. Danes njeno literarno področje ne vključuje le avtorjev slovenskega rodu, temveč tudi pisatelje migrante in predstavnike narodnih manjšin, ki objavljajo tako v svojih maternih jezikih kot v slovenščini. Posledično se je sodobna slovenska književnost obogatila z novimi imeni, med katerimi lahko enega, Josipa Ostija (1945–2021), označimo za ikoničnega. Ustvarjalna usoda tega pesnika, prozaista in prevajalca je presenetljiv primer uspešne integracije v tuji literarni prostor. Hipoteza te študije je, da je zavestna sprememba jezika ustvarjalnosti, ki jo povzročajo tako zuna nje okoliščine kot sama potreba nekoga s pesniškim darom po ustvarjalnem dejanju, lahko način premagovanja eksistencialne travme in vpliva na avtorjevo poetiko. 2 Raziskava Josip Osti, doma iz Sarajeva, po materini strani Hrvat in po očetovi strani Slovenec, se je uveljavil kot pisatelj, ki je pisal v »hrvaškem jeziku sarajevskega izvora« (Osti 2020: 243), in si v tej vlogi pridobil slavo in priznanje v bosanskohercegovski domo vini. Z literarnimi dejavnostmi se je ukvarjal že od študentskih let: urejal je študentski časopis, delal v založbi, bil je tajnik sarajevske organizacije pisateljev, Društva pisatel jev BiH, vodil je Društvo književnih prevajalcev BiH in dolga leta opravljal funkcijo direktorja mednarodnega literarnega festivala Sarajevski dnevi poezije. Veljal je za enega najbolj spoštovanih prevajalcev iz slovenščine v srbohrvaščino. Ostijeva besedila so uvrščena v antologije bosanskohercegovske, slovenske, hrvaške in jugoslovanske poezije. Od leta 1990 je Osti živel v Ljubljani. Po razpadu SFRJ je ustvarjal v Sloveniji, začel objavljati v slovenščini in kot slovensko govoreči pesnik je prejel mednarodno priznanje (nagrada vilenica, 1994). Bil je pobudnik pomoči pisateljem v obleganem Sarajevu; kot član delegacije slovenskega centra PEN je skupaj s pesnikoma Borisom A. Novakom in Nikom Grafenauerjem ter prozaistom Dragom Jančarjem obiskal oble gano mesto. Leta 1999 je zbral in uredil antologijo Muze niso molčale. Pesmi slovenskih 362