Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 Mohikancem (v izvirniku The Last of the Mohicans), ki ga v romanu tudi prebirajo, kar je simptomatično. Pruski kralj Friderik Veliki je d’Alembertu Poljake označil za uboge Irokeze, potrebne civiliziranja (Surynt 2004: 163). Podoba Poljakov kot divjakov in primerjave z Indijanci so se nadaljevale še v naslednjih desetletjih. S tem je v Freytago vem romanu povezano poročilo g. Brauna: Nešteto tujih poslovnih popotnikov in miroljubnih uradnikov naj bi bilo napadenih in ubitih, veliko obmejnih mest naj bi bilo v plamenih in nek ničvredni krakuz z rdečo čepico je okoli bratranca g. Brauna že skoraj plesal s svojo koso vojni ples z namenom, da bi ga pokončal, a ga je njegova žena z gnojnimi vilami toliko spravila k pameti, da je prebodel samo bratran čevo čepico, ki mu je padla z glave, ko so se mu naježili lasje. Nato naj bi njegov bratranec razoglav stekel sto korakov proti mejnemu mostu, kjer ga je sprejela naša obmejna straža, a šele požirek iz vojaške čutare ga je spravil v ravnovesje, medtem pa je krakuz, obračajoč na 3 svoji kosi mrtvo čepico, odšel z zmagoslavnim vpitjem. (Freytag 2009: 341–342) Suryntova (2004: 269) poudarja pisateljevo zavestno asociiranje vojnega plesa z vojnimi običaji nekaterih Indijancev, saj pomeni »ubita« čepica neke vrste skalp. Freytag v spominih omenja, da je bilo za to poglavje ključno potovanje, ki ga je z Molinarijem opravil v letu 1846. A potoval je v Berun, ki sicer ni bil oddaljen od Krakova, vendar je vse do leta 1921 pripadal pruskemu ozemlju (Surynt 2004: 268). Februarja 1846 naj bi vso Poljsko zajela vstaja, ki pa se je zaradi množičnih aretacij na Poznanjskem (v pruskem delu) odvijala le v avstrijski Galiciji, kjer je tudi kmalu zamr la. Prišlo pa je do kmečkih nemirov, v katerih je padlo 400 gradov in bilo ubitih okoli tisoč ljudi (Gieysztor 1982: 392–394). Ker na mejnem območju obstane njihovo kolo nialno blago, se Schröter z Antonom poda v sovražno deželo (nem. Feindesland), med potjo pa trgovec zaupa svoje poglede na Poljake, ki so zelo odmevali: Nobena rasa ni tako malo primerna, da napreduje in da si s svojim kapitalom pridobi človeč nost in omiko kot slovanska. Kar tam brezdelni ljudje s pritiskom na surovo maso spravijo skupaj, zapravijo v fantastičnih igračkanjih. Pri nas to delajo le posamezni favorizirani razre di in narod lahko to za silo prenaša. Tam čez pa hočejo privilegiranci predstavljati ljudstvo. Kot da lahko plemiči in tlačani ustvarijo državo. Nič več pravice do tega nimajo kot to ljudstvo vrabcev na drevesih. Slabo pa je, da moramo njihove nesrečne poskuse plačevati s svojim denarjem. (Freytag 2009: 350) Anton odvrne, da Poljaki nimajo meščanskega stanu. »Kar pomeni, da nimajo kul ture […], nenavadno je, kako nesposobni so ustvariti stan, ki predstavlja civilizacijo in napredek ter kup nepovezanih kmetov povzdigne v državo,« še doda Schröter (Freytag 2009: 350–351). Kakorkoli že, firma srečno pridobi svoje blago, Anton pa se s pogu mom prikupi svojemu šefu, ki je ranjen. Že pred prvim potovanjem na Poljsko se v romanu pojavlja besedna zveza Polenwirtschaft, ki jo je sicer v svoji korespondenci prvi uporabil Johann Georg Forster v drugi polovici 18. stoletja. Svoje stereotipe o polj ski lenobi, sarmatski surovosti, vdajanju razkošju in igram je ta razsvetljenski zemljepi 3 Odlomke iz Freytagovih romanov prevedel T. S. 346