Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 Že Peter Heinz Hubrich (1974: 46) je opozoril na paralelnost razvoja glavnih 1 moških likov romana V breme in v dobro. Anton Wohlfart se zaposli kot vajenec v trgovski hiši, kjer se izkaže za zelo sposobnega, saj lastniku reši premoženje in živ ljenje. Nato se poveže s plemiško družino, saj je zaljubljen v baronovo hčerko. Ker aristokrati zlorabijo njegovo dobrodušnost, sčasoma spozna, da ne sodi mednje, vrne se v trgovsko hišo in se oženi s trgovčevo hčerko. Takšen življenjepis vzornega meščan skega fanta ima po Hubrichu (1974: 46) kontrastno paralelo v Judu Veitlu Itzigu (nem. eitel ‛domišljav, ohol, praznoglav’, nem. hitzig ‛vnet, jezen’), ki istega dne v istem kraju kot Anton vstopi v trgovsko družbo, se vzpenja po krivih poteh navzgor, s špekulacijami usmerja plemiško družino, s krajo oškoduje svojega predstojnika, da se mu omrači um, se zaroči z njegovo hčerko, nato pa se ubije. Antona in Veitla povezujeta znanstvo iz šolskih let in ista plemiška družina. Med ekstrema dobrega in zla je mogoče uvrstiti tri družine, s katerimi sta povezana glavna junaka. Baron Rothsattel ima sina, huzarskega poročnika, ki se lahkomiselno zadolžuje, in otročjo hčerko Lenoro. Ta nemeščanska družina ima po Hubrichu (1974: 48) vzporednico v judovski družini Ehrenthal, v kateri oče sicer ni tako nepošten kot njegov uslužbenec Itzig, a tudi njegovi posli niso posebej čisti. V tej družini imamo prav tako sina in zelo koketno hčerko. Itzig se zaroči z Ehrenthalovo hčerko, nekaj časa se zdi, da je mogoča tudi zveza med baronovo hčerko in Antonom. Očeta obeh družin pa trajno poškoduje Itzigova kraja dokumentov. Obe družini imata kontrastno paralelo v firmi Schröter (zgled je bil veletrgovec Theodor Molinari), za katero sta značilni poslovna poštenost in filistrska zadržanost. V tej druži ni je kot nasprotje baronovi hčerki ali judovski salonski dami tiha in blaga gospodarjeva sestra, ni pa domačega sina. V treh družinah so tri dekleta, godna za možitev (Hubrich 1974: 49). Ker Ehrenthalov sin umre, sta na voljo samo dva snubca, zato je Freytag vpeljal še tretjega, Fritza von Finka, ki je sicer plemiškega porekla, a dela kot pripravnik pri Schröterju in v nadaljevanju pomeni vmesni člen med kontrastnimi paralelami Schröterjev in Rothsattlov. Freytag si je Finka zamislil kot komplementarno figuro Antonu, čeprav sta si bogati svetovljanski uživač in revni zapečkar na začetku v laseh (Hubrich 1974: 50). Fink se poroči z baronovo hčerko, s katero je bil povezan Anton, ta pa se oženi s Sabino, ki jo je že prej zaprosil tudi njegov prijatelj. Sicer pa ima takšnega prijatelja tudi Itzig, propadlega odvetnika Hippusa, ki mladeniča uvaja v svet poslovnih trikov. 2 Podobe Angležev in Judov Že kmalu po nastanku so roman primerjali s sočasnim angleškim romanopisjem. Theodor Fontane je v svoji recenziji zapisal, da je delo ponemčitev (nem. Verdeutschung) novega angleškega romana, George Henry Lewes, partner pisateljice George Eliot, pa je 1 Strukture so bile za Freytaga zelo pomembne, saj je bil avtor dela Tehnika drame (v izvirniku Die Technik des Dramas), še danes se uporablja izraz Freytagova piramida. Na začetku petdesetih let 19. stoletja je bil cenjen tudi kot dramatik. Časopis Prijatel je leta 1855 poročal o češkem prevo du njegove igre Valentina. Stritar je leta 1870 poleg Grillparzerja pogojno priporočal tudi preva janje Freytagove dramatike. Nemško gledališče v Ljubljani je dve leti pozneje uprizorilo Valentino, leta 1878 in 1882 pa njegove Žurnaliste. 344