Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 odkrito tudi poučne. Podaja jih skozi življenjske zgodbe posameznikov, samorefleksijo in upor posameznika ali skupine aktualni oblasti. Glasbeno, vsebinsko in jezikovno se umeščajo na zahodni rob slovenskega prostora in so odraz prepleta vsaj dveh kultur, slovenske in romanske. Večkratni nagrajenec tako na igralskem kot glasbenem področju je bil že deležen velike medijske pozornosti, manj kot bi si želeli pa raziskovalne. Vse pesmi s prvih treh albumov (Pižent 2006) ali posamične (Prezelj 2017) so doživele določeno raziskovalno pozornost literarnega ustvarjanja, posamične pesmi (Smole idr. 2013; Prezelj 2014) in vse s prvih štirih albumov so bile jezikovno analizirane (Krapež 2014), vendar le na ravni (zaključnih) študentskih del. V tem prispevku nas zanima jezikoslovna plat njegovega ustvarjanja s poudarkom na besednih figurah različnih 4 oblik, s katerimi so izražena čustva, in sicer na primeru treh pesmi z zadnjega albuma Porkaeva! (2017). Analiza drugih jezikovnih ravnin je le obrobna. 2 Kako opredeliti Mlakarjev jezik Čeprav se Mlakarjev jezik opredeljuje kot narečje, v terminologiji slovenskega narečjeslovja to ne more biti, saj je narečje skupina podobnih krajevnih govorov, ki imajo svoj jezikovni sistem na vseh jezikovnih ravninah in se znotraj narečja med seboj razlikujejo. Ustreza pa mu termin kulturno narečje, ki smo ga v devetdesetih letih povzeli po nemškem narečjeslovju, ko je narečna zvrst zelo množično začela prodirati v medije. Kulturno narečje je neke vrste arhaizirano nadnarečje, ki združuje narečne posebnosti več krajevnih govorov enega narečja ali celo več bližnjih narečij, jezikovne prvine avtorji izbirajo poljubno, lahko bi rekli po potrebi, tak jezik pa omogoča širšo identifikacijo ob zavesti, da je blizu vsem in hkrati last nikogar. 3 Poenostavljen strokovni zapis ali priredba Pri zapisovanju narečnih fonemov, ki se lahko zelo razlikujejo od knjižnih in njiho vega zapisa (pa še to z manj grafemi kot imamo fonemov), pri poenostavljenem, tj. nefonološkem, prihaja do pomanjkanja grafemov in zato težav, kako jih zapisati s knjiž nimi, da se narečnost ne bi preveč izgubila. Skupen nabor takih grafemov se ni obnesel (npr. Štrekljev pri zbiranju narodnih pesmi), medtem ko je možno oblikovati izhodiščna načela in se po njih ravnati pri odločanju, s katerimi širše razumljivi grafemi narečne foneme prenesti v zapisano obliko vsakič posebej (za zbirko Glasovi po desetih izdanih knjigah gl. Smole 1994). S tem priložnostno oblikovanim sistemom znakov hkrati dolo čimo tudi stopnjo ohranjenosti narečnih prvin v besedilu; seveda pa je treba načela vsakič opisati. Ta postopek prenosa govorjene oblike v zapisano imenujem priredba, drugi postopki so še fonetični/fonološki zapis (t. i. transkripcija), glasovna poknjižitev 5 in prevod v knjižni jezik (Smole idr. 2013); vsi postopki so strokovni. Pri laičnih, nestrokovnih, zapisih pa odvisno od narečnega govora ali kulturnega narečja nastajajo razne težave. Najpogostejše so povezane z (ne)zapisovanjem izgovorjenega polglasnika, 4 Tudi terminologija je v skladu z jezikoslovno vedo. 5 Postopkov se praktično učimo na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 336