Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 Stripovska adaptacija drame Moj ata, socialistični kulak (Martín, Partljič 2017) predstavlja zanimiv odmik od olfaktornih motivov izvirnika. Izpuščen je znameniti pri zor z gnojnico in klobasami, čeprav so prizori obedovanja ilustrirani. Materialna kultura hrane je predstavljena predvsem vizualno, kot kaže motiv mame s pleteno mrežo, polno klobas. Ta redukcija olfaktornih elementov kaže na specifične omejitve stripovskega medija pri predstavljanju vonjalnih čutnih zaznav. Zanimiv je tudi motiv mačjega vonja, ki ga pisatelj predstavi v vsej njegovi kom pleksnosti: od prijetne toplote mladih muc (»topla, mehka, dlakasta«) do neprijetnega vonja prevelikega števila mačk (»Lahko namreč vse skup tudi hudo smrdi«). Ta ambi valentnost odraža širšo problematiko življenjskih odločitev in odgovornosti v družin skem življenju. Mlada ali pa tudi stara muca je nekaj finega. Lahko jo vzameš v roke in cartljaš. Tako topla, mehka, dlakasta, zapeljiva je, da jo je najboljše imeti v krilu in božati, od časa do časa pa stisniti to nežno kosmato toplino k sebi. Za zahvalo ti muca lepo prede in prede. Če imaš v rokah tako muco, se ti zdi, da nisi sam na svetu, da nisi zapuščen in da je svet kar lep. O tem, kaj delajo in kako norijo prav male muce, pa je res boljše, da ne govorim, ker se to ne da povedati. To zaletavanje, skakanje, prekopicanje, poplesavanje ... to je zabavno in lepo, da je najboljše imeti polno hišo mladih muck. Toda, kaj boš potem s tolikimi starimi mucami? Treba jih je spraviti iz hiše, jih ponuditi ali vsiliti sosedom, kajti drugače jih je nujno potrebno ... Saj veste kaj! Mi otroci smo se zelo bali trenutka, ko je imela muca mlade, saj smo vedeli, da bo potrebno nekaj mladičev spraviti »proč«, kot je govorila mama. Nihče ni hotel opraviti tega dela in vedno smo se nekaj prepirali, zlasti ata in mama. Pogajali smo se za vsako muciko. Potem pa sta ali mama ali ata za nekaj časa izginila in izginilo je tudi nekaj mladih muc. Le eno smo navadno pustili. Saj poznam ljudi, ki ne morejo ubiti mladih muc, in jih imajo potem cele ducate, a take ljudi imamo za čudake in res ni prijetno, če je preveč starih mačk na kupu. Lahko namreč vse skup tudi hudo smrdi. Vendar je bil ta uboj muc nekaj, česar smo se vsi bali, posebno odrasli, ki so morali stvar opraviti, in vsakoletni storilec se je nekaj časa počutil, kot da se mu pozna, da je vrgel v ribnik zvezane muce ali kaj podobnega ... Zato pa smo potem toliko bolj razvajali in cartljali tisto eno muco, ki smo jo pustili. (Partljič 1990: 77–78) V tem odlomku Partljič prikazuje odnos med ljudmi in živalmi, kjer se prepletajo čutne zaznave, čustvena navezanost in kruta življenjska realnost podeželskega življenja. Avtor najprej gradi čutno in čustveno bogat opis odnosa z mačko. Preko taktilnih zaznav (»topla, mehka, dlakasta«), zvočnih elementov (predenje) in telesne bližine (»v krilu«, »stisniti […] k sebi«) ustvarja podobo intimnega, skoraj terapevtskega odnosa med človekom in živaljo. Prehod od idilične predstave mladih mačk, kjer njihovo gibanje opisuje s skoraj poetičnim zanosom (»zaletavanje, skakanje, prekopicanje, poplesavanje«), do surove realnosti potrebe po nadzoru njihovega števila predstavlja konflikt med čustveno nave zanostjo in praktičnimi potrebami kmečkega gospodinjstva. Vonj se v tem kontekstu pojavi kot negativni označevalec (»hudo smrdi«), ki služi kot racionalizacija za kruto, a nujno dejanje. Vendar pa avtor ne ostane pri tej površinski 317