Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 Te transformacije vonjav iz njegovega okolja odraščanja so zanimive z vidika vpo gleda v različne načine literarne obravnave vonjav in procesa avtorjeve prilagoditve podobne snovi različnim ciljnim skupinam. Medtem ko intermedialna analiza Mojega ata, socialističnega kulaka odpira vprašanja o transformaciji čutnih zaznav med mediji, primerjava z mladinskim delom kaže, kako se isti čutni motivi transformirajo glede na predvidenega bralca. Ta dvojna transformacija – med mediji in med ciljnimi skupinami – predstavlja zanimivo področje, ki lahko pomembno prispeva k razumevanju vloge čutnih zaznav v slovenski literaturi. Članek tako združuje tri vidike transformacije: intermedialno (med različnimi mediji), časovno (v različnih obdobjih avtorjevega ustvarjanja) in recepcijsko (med različnimi ciljnimi skupinami). To večplastno preoblikovanje istih motivov, kjer imajo vonjave svojstveno vlogo, ponuja bogato gradivo za analizo avtorjevih pripovednih strategij in njihovega prilagajanja različnim kontekstom. 2 Čustvena večplastnost vonjav v Partljičevih delih Partljič je v svojem opusu večkrat predelal podobne motive, pri čemer je posebej zanimiva transformacija čutnih zaznav, zlasti vonjav, med različnimi deli in mediji. Partljičeva dela (drama Moj ata, socialistični kulak, 1984; zgodbe za mladino Slišal sem, kako trava raste, 1990; avtobiografski roman Pesnica, 2019; različne adaptacije za gle dališče in film, vključno s stripovsko predelavo drame Moj ata, socialistični kulak (Martín, Partljič 2017)) vonjave uporabljajo za vzpostavljanje čustvenih stanj, družbe nih razmerij in intimnih doživetij. Pisatelj jih uporablja kot večpomensko pripovedno sredstvo, s katerim gradi tako humor kot tragiko vsakdanjega življenja, obenem pa z njimi označuje družbene in duhovne razsežnosti bivanja. Partljič v svojih delih prepleta pet različnih kategorij olfaktornih motivov. Prva kategorija se osredotoča na družbenostatusno dimenzijo vonjav, kjer vonj postane ozna čevalec socialnega položaja in družbenih razlik. Druga kategorija uporablja vonjave kot sredstvo humorja in družbene kritike, kjer preko olfaktornih opisov razgalja družbene anomalije. Tretja kategorija raziskuje intimnodružinsko raven, kjer vonjave postanejo nosilke spominov in čustvenih vezi med družinskimi člani in domačimi živalmi. Četrta kategorija se dotika sakralne dimenzije, kjer vonjave dobijo duhovno in transcendental no vrednost. Peta kategorija pa se posveča vonjavam smrti, kjer avtor preko olfaktornih opisov raziskuje končnost človeškega življenja in soočanje s smrtjo. 2.1 Družbenostatusna dimenzija vonja Partljič razvije kompleksen odnos do vonjav kot družbenih označevalcev. Vonj gnojnice postane svojevrsten identifikacijski znak družine, kot je razvidno iz opisa: Če pa je sneg držal do marca, je [ata] polival pobočja z greznico in gnojnico, ki smo ji mi pravili kar gnojšnca. S tem je prav dobro pognojil naše agrarno in res, videti je bilo, da so naše njive boljše rodile in je bila trava višja in bolj temno zelena. Izpraznil je jamo našega stranišča in gnojno jamo ob hlevu in nosil vse to v dveh emajliranih vedrih ali posebni brenti po njivah in pobočju ter gnojil in gnojil. Pozni sneg je siromakov gnoj, je govoril ata, ko nas je srečal in 313