Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 zaznavami. Bourdieu (1984) analizira vonje kot pomembne označevalce družbenega razreda in kulturnega kapitala. Tudi Louks (2024) v analizi del proznih avtorjev (kot so: Orwell, The Road to Wigan Pier, 1936; Morrison, Tar Baby, 1981; Coetzee, Disgrace, 1999; Nabokov, Lolita, 1955) ugotavlja, da se vonj v literaturi povezuje z razredno pri padnostjo, rasizmom in spolno diskriminacijo; Neill (2016) pa, da so pisatelji, kot sta Proust in Joyce, vonj uporabljali predvsem kot metaforični vir za izražanje neizrekljive ga bistva estetskega objekta, medtem ko sodobni avtorji to zmožnost vonja izkoriščajo za družbeno kritiko. Ta dela so pomembno prispevala k inovativnim interpretacijam vonja v različnih kontekstih, z njimi se je začel uveljavljati pomen raziskovanja vonja v literaturi. Teoretski okviri omenjenih avtorjev se gibljejo med strukturalističnimi, družbeno kritičnimi in fenomenološkimi pristopi. Rindisbacher se opira na semiotične teorije označevanja in paradokse reprezentacije, Bourdieu gradi na svoji teoriji družbenih polj in kulturnega kapitala, kjer vonj funkcionira kot habitus, Carlisle in Friedman uporabl jata kulturnohistorične metode za analizo čutnega izkustva, medtem ko Hsu, Babilon in Looby črpajo iz postkolonialnih študij, teorij rase in spola ter ekokriticizma za razume vanje olfaktornih reprezentacij kot instrumentov družbene moči, Louks kombinira sociološko literarno kritiko z analizo diskurza za preučevanje vonja kot označevalca družbenih hierarhij, Neill pa se naslanja na estetske teorije in modernistične študije za razlago vonja kot metaforičnega sredstva za izražanje transcendentnega. Ti teoretski okviri odpirajo možnosti tudi za raziskovanje slovenske literature, kjer so vonjave prav tako pomemben, a še premalo raziskan element literarnega izražanja, in so posebej relevantni tudi za razumevanje Partljičeve uporabe vonjav kot družbenih označevalcev. Za analizo Partljičevih del se opiram predvsem na Bourdieujevo teorijo kulturnega kapitala, kjer vonj funkcionira kot habitus in označevalec družbene stratifi kacije, ter na Rindisbacherjevo semiotiko vonja, ki pojasnjuje, kako se olfaktorni ele menti v literaturi spreminjajo v pomenske označevalce družbenih razmerij. Pričujoča analiza Partljičevih del predstavlja poskusno študijo primera, ki želi pokazati aplikativ nost omenjenih teoretskih pristopov na slovensko literarno gradivo in odpreti pot za nadaljnje sistematično raziskovanje olfaktornih elementov v slovenski književnosti. Članek analizira vonjave v delih Toneta Partljiča, ki opisujejo njegov rodni kraj Pesnico in obdobje povojne kolektivizacije kmetijstva. Raziskava izhaja iz vonjalnih motivov iz avtobiografske drame Moj ata, socialistični kulak (1984), ki je doživela več predelav – gledališko uprizoritev (režija Jože Babič, SNG Drama Ljubljana, 1983), film (režija Matjaž Klopčič, 1987) –, mladinske črtice Slišal sem, kako trava raste (1990) in strip (Martín, Partljič 2017).1 V teh delih vonjave služijo kot element družbene karakte rizacije in satire, kjer se soočajo vonji hleva in uradov, kmečki in mestni vonji. V mla dinskih zgodbah so isti motivi predstavljeni skozi otroško perspektivo. V avtobiograf skem romanu Pesnica (2019) pa izginjanje tradicionalnih kmečkih vonjev postane metafora za širše družbene spremembe v slovenskem prostoru. 1 Partljičeva drama Moj ata, socialistični kulak je bila kot tipkopis dostopna že leta 1983 v SNG Maribor in SNG Ljubljana. 312