Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 med percepcijo biološkega, družbenega in psihološkega spola, ki v sklopu tematizacije nasilja gradi tudi romaneskno atmosfero. Zgodbeno primeri empatičnega sadizma niso prisotni le v odnosu obeh staršev do deklice, temveč tudi v sadističnem izbruhu učiteljice, ki prikazuje manipulativno željo po dekličinem trajnem ponižanju in izključenosti iz šolskega okolja. Ker je Airina mama ponižala učiteljico, se ta v želji po kompenzaciji lastnih negativnih čustev pred vsemi učenci sadistično neusmiljeno znese nad deklico s ciljem, prizadejati ji bolečino: »Pazite se Aire! Ne približujte se mu! Ne pogovarjajte se z njim, ne glejte ga! Delajte se, kot da ga ni. Meni se je že prej zdelo, da je bebav.« (Aira 2022: 58) Učiteljica ob verbalnem sadizmu občuti čustveno zadovoljstvo v opazovanju bolečine drugega, pa čeprav otroka, kar lahko simbolizira tudi eno od podob sistemskega nasilja v avtoritarizmu, ki načrtno izloča »obstrance«, nezaželene posameznike, kakršna je brez dvoma Aira. Tudi deklica se pred nasilnostjo, podobno kot slovenska pripovedovalca, zateka v domišljijske in sanjske svetove, ki pa so v primerjavi z dečkovima izrazito kruti, celo pošastni v svoji pojavnosti, saj niso nič drugega kot odslikave dejanske stvarnosti: »Prav te sanje so jo spreminjale v prikazen.« (Aira 2022: 40) Eskapizem deklico spodbuja k postopnemu zabrisovanju mej med stvarnostjo in domišljijo ter nenazadnje vodi do čistega absurda, s čimer Aira prevprašuje vlogo in moč pripovedi znotraj sistemske nasilnosti. Toda nasprotno od Sosičevega in Mazzinijevega romana je pripovedovalkin vitalizem v argentinskem romanu okrnjen prav zaradi nasilnosti sveta, ki jo pripovedo valka ponotranja in razvija v sovraštvo do same sebe: »To sem bila jaz. Deklica, ki je ni bilo. Živa sem bila mrtva. Če bi bila mrtva, bi bil očka svoboden.« (Aira 2022: 65) Na ta način argentinski roman problematizira ponotranjanja sistemske nasilnosti in sadistič nega vedenja do drugega tako na družbeni kot intimni ravni. 4 Zaključek Temna empatija se v treh obravnavnih romanih odraža v številnih oblikah nasilnosti, ki so posledica vsakdanjega sadizma, najpogosteje vidnega v obliki verbalnega sadizma: vse od soizkušanja zadreg in bolečine bližnjega, pa čeprav (lastnega) otroka, v želji po kompenzaciji lastnih življenjskih nezadovoljstev do pogojevanja ljubezni in čustvene manipulacije s ciljem doseči zaželeno otrokovo vedenje ali celo z manipulativno željo po trajnem ponižanju in izključenosti iz družbenega okolja. Na družbeni ravni sledi temne empatije izraščajo iz senc različnih avtoritarnih ali celo fašističnih diskurzov, ki z delitvijo na »nas« in »druge« pospešujejo željo po vživljanju v bolečino tistega zuna njega, ki ne pripada »naši« identifikacijski skupini. To občutenje s kolektivne ravni prehaja tudi na individualno ter, kakor v romanu Tito, amor mijo, nakazuje kom pleksnost zavzemanja etičnega stališča pri empatičnem vživljanju. Nenazadnje je tudi empatija, tako kot širša kulturna politika čustev (Ahmed 2014: 9), podvržena sistemski manipulaciji, ki se iz kolektivnih sfer vedno prenaša tudi v intimne, kakor to problema tizira roman Kako sem postal nuna. Toda pripovedna empatija nas lahko s pomočjo racionalne refleksije (Zupan Sosič 2022: 150), tudi s prikazom moralno spornih situacij in vedenja, spodbudi k zavedanju o njihovi pojavnosti v dejanskem svetu in nas usmeri 309