Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 sko vedenje, testiranje, ustrahovanje, različne vrste pritiska, izsiljevanja, dajanja lažnega upanja, kakor tudi vsakršne oblike seksizma in prisile (Breithaupt 2019: 186–187). Takšne sadistične težnje vzbujajo v opazovalcu temno empatijo, pri kateri je empa tizerjevo vživljanje sicer še vedno osredotočeno na razširitev perspektive, vendar z ego ističnim namenom, osredotočenim le nase in svoj zadovoljitveni potencial, ne pa na dobrobit drugega. Cilj postaja le še namerno povzročanje bolečine drugemu, zato tako razumevanje empatičnega soizkušanja pod vprašaj postavlja moralne in altruistične posledice empatije. Čeprav empatijo pogosto opredeljujejo kot bistveno za moralno življenje in instrumentalno za razvoj širokega nabora moralnih sposobnosti, teoretiki (Gauthier 2015: 29) opozarjajo, da empatija ni vedno moralna, saj ne vodi avtomatsko k moralni misli ali dejanju. Vživljanje v perspektivo drugega posameznika sicer poten cialno odpre drugemu, vendar obstajajo pomisleki, da ta sposobnost vse prevečkrat narcisoidno služi le posameznikovemu dobremu počutju ali izpostavljenim sadističnim nagnjenjem (Breithaupt 2019: 166). Vprašanje, ali ima empatija zgolj neposredne prosocialne učinke, je zato izredno kompleksno, saj pri občutenju empatije vse prevečkrat pride do avtomatskega zavze manja enega stališča (angl. side taking) (Breithaupt 2019: 97). Empatijo namreč pogosto usmerja kolektivna samoopredelitev znotraj določene skupine, pri čemer proces homo genizacije lahko vodi v izključevanje pripadnikov zunanjih skupin (Keen 2007: 164). To pomeni, da ima pri empatičnemu zavzemanju perspektive drugega pomembno vlogo tudi širša kulturna politika čustev (Ahmed 2014: 4), ki narekuje načine, kako družba oblikuje, usmerja in vrednoti čustva. Prek teh procesov se določajo in utrjujejo meje med »nami« in »drugimi«, kar vpliva tako na kolektivno identiteto kot na zasebne občutke posameznikov. Nenazadnje se individualni subjekt vedno oblikuje skozi odnos s kolektivnim oz. družbenim (Ahmed 2014: 71), na ta način pa tudi empatija kot sicer izrazito individualna sposobnost zelo uspešno postaja močno sredstvo družbenopoli tičnih manipulacij. 3 Temna stran empatije v sodobnem slovenskem romanu V romanu Kralj ropotajočih duhov (2001) Miha Mazzinija, pisatelja, kolumnista, scenarista in režiserja, sledimo pripovedi dvanajstletnega Egona Vittorija, »najsrečnej 4 šega otroka na svetu«, čigar srečo kali le dejstvo, da nima gramofona. Toda deček se nasprotno skozi roman srečuje s številnimi oblikami empatičnega sadizma: odrašča z nevrotično in psihično nasilno mamo ter versko blazno babico, hkrati pa, ko je nehote priča spolnim zlorabam sošolke Maje, tudi sam postane žrtev zlorab svojega učitelja. V teh odnosih roman s poetiko indirektnosti nakazuje temne strani empatije kot posle dice empatičnega in manipulativnega sadizma, do katerih prihaja v intimnodružinskem, a tudi v šolskem okolju. Roman prav s problematizacijo izpostavljenih situacij predsta vlja enega najbolj ilustrativnih primerov tematizacije temne empatije v sodobnem slo venskem romanu. 4 Gramofon je simbol utišanja in preseganja materinih verbalnih zlorab in manipulacij. 305