Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 meglena beseda trpljenje, se je vzbudilo, je zaživelo devetkratno življenje. Greh, kesa 11 nje, strah ... nič več besed; ali je treba vseh, ali nobene« (Cankar 1917: 66). 12 Neznosno težko je izraziti travmatične izkušnje, tako lastne kot kolektivne. »Na vseh obrazih pa […] je bilo s trdim jeklom zapisano nekaj skupnega, čisto enakega: neugasljiv, neizbrisljiv spomin […] na trpljenje in bolečino brez primere, na grozoto, ki ji ni imena«, zapiše Cankar v črtici Velika maša (Cankar 1917: 158). Domnevam, da se za grozo brez imena skriva vojna. Ta beseda je v Podobah iz sanj tabuizirana in se ne pojavi niti enkrat (ne kot samostalnik, ne kot pridevnik vojni), medtem ko je beseda 13 vojska uporabljena precej pogosto. Branje črtice Ranjenci lahko vzbudi občutek, da gre za posttravmatsko stresno motnjo. Kot vemo, likpripovedovalec v bolnišnici dobi neke vrste nadnaravno sposob nost videti srca vseh ranjenih: »Tedaj sem videl, da nobeno teh src ni bilo zdravo, vsa so bila ranjena in razbolela« (Cankar 1917: 75). Nato pripovedovalec nagovarja (sebe ali bralca) v 2. osebi ednine: »Poglej se sam: tudi ti nosiš prozorno suknjo in pod to suknjo ranjeno, izžeto, omadeževano srce, ki nikoli več ne bo zdravo, nikoli več čisto, veselo brez zlega!« (Cankar 1917: 78) Tudi v tem primeru gre za kolektivno travmo – vojne grozote so prizadele vsakega člana družbe. Zaradi uporabe 2. osebe ednine velel nika je tudi bralec del tega procesa prebolevanja travme. Na kratko si oglejmo načine premagovanja strahov in predelovanja travme v obeh delih. 5 Prebujanje Znano je, da se travmatične izkušnje podoživljajo v sanjah, ljudje s posttravmatsko stresno motnjo pa imajo pogosto nočne more. Ena od osrednjih podob travme je po mnenju Cathy Caruth (2009: 581), kljub vztrajnosti vračanja travme, »prebujanje – od dobesednega prebujanja iz spanja do imperativa, da se zbudimo«. Ni naključje, da Cankar svoje delo gradi v skladu z zakoni ne samo sanj, ampak tudi sna. V znamenitem Koncu, po neprestanem doživljanju travm, tako kolektivnih kot individualnih, skozi ves cikel (pogosto v sanjah, z obsesivnimi ponovitvami), končno 11 Posebno raziskavo si zasluži tema »združevanja/spremembe« čustev. »Če ne ostrmimo in ne pobegnemo, bo naslednja verjetna reakcija jeza na tisto, kar nam grozi. Zelo pogosto prav jeza hitro zamenja strah. […] Lahko izmenično doživljamo strah in jezo (ali katero koli drugo čustvo) tako hitro, da se ta čustva združijo« (Ekman 2010: 193). 1 2 Travmo lahko preučujemo v treh smereh: »travma kot izkušnja izgube, travma kot simbolna matri ca in nazadnje travma kot združevalen dogodek« (Ušakin 2009: 35). 1 3 V opombah k Cankarjevemu Izbranemu delu Boris Merhar in France Dobrovoljc pojasnjujeta razlog Cankarjevega »manj jasnega […] s prispodobami in simboli zastrtega izražanja«. Po eni strani poudarjata, da je moral biti Cankar kot »nenemški pisatelj« po izkušnji aretacije in zapora (na Gradu jeseni 1914) bolj previden, saj so bili med prvo svetovno vojno cenzurirani tako pisa telji kot založniki. Po drugi strani pa ta obrat lahko razložimo tudi z nagnjenjem k misticizmu, ki je v teh časih značilno ne le za Cankarja, temveč tudi za njegove sodobnike (Cankar 1955: 472– 475). 30