Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 najbolj zavrti nagoni in notranji premiki človeškega bitja in človeštva (Ivanović 1978: 976–977). Vojni roman lahko obravnavamo kot eno od zvrsti arhetipskega romana književnega žanra, ki ima že vnaprej ustvarjen prapoložaj dogajanja (Ivanović 1978: 976), vendar pa je treba poudariti tudi, da je za sodobne romane značilen žanrski sinkretizem (Zupan Sosič 2003). Na sinkretično bistvo romana kot umetniške oblike opozarja tudi Ivanović (1978: 976–977), roman namreč lahko zelo spretno asimilira novosti iz drugih literarnih zvrsti in žanrov, da o »čistem romanu z vojno tematiko« sploh ne moremo govoriti. Literarna veda vojno poskuša razumeti kot temo literarnih del s pomočjo literarno zgodovinskih analiz, pripovednoteoretičnih analiz in kulturoloških interpretacij. V okvi ru prvih išče značilnosti literarnega vojnega diskurza in njegove zveze ter razlike z dru gimi diskurzi o vojni, prek pripovednoteoretičnih analiz prepoznava značilnosti lite rarnih reprezentacij bojevanja in vojn, s kulturološko interpretacijo pa preučuje značil nosti kulturnega konteksta literarnih orisov vojne. Žunkoviču (2022) se zdi z vseh treh vidikov najpomembnejša značilnost literature z vojno tematiko njena izkustvena dimen zija. V isti meri kot vojna sta v svetovni književnosti tematizirana dvom o njenem smislu in dvom o smotrnosti ubijanja. S tega gledišča je literatura o vojni pogosto obenem tudi protivojna literatura. V literaturi gre več kot le za dejstva: za ubesedenje osebnih izkušenj posameznic in posameznikov, ki se bralkam in bralcem zdijo verjetne in prepričljive. Prek branja spo znavamo in doživimo vojno, kakor jo vidi drugi. Zato učinek vojne literature nikdar ni le estetski, temveč tudi družbeni, moralni in psihološki (Žunkovič 2022: 2). Prav zato so se nam povojni romani (z vojno tematiko) zdeli primerni za analiziranje čustev, z njimi so namreč prežeti, prek čustev pa avtorji in avtorice pri bralkah in bralcih med drugim vzbujajo empatijo. 2 Čustva v treh povojnih romanih Za analizo smo izbrali tri romane: Da me je strah? Maruše Krese, Čas koz Luana Starove in Kot da me ni Slavenke Drakulić. Ker bi bila podrobna analiza preobsežna za tak članek, smo se osredotočili predvsem na analizo čustev (pri tem smo se oprli na Ekmanovo (1993) opredelitev temeljnih čustev) v močnih položajih besedila, in sicer naslovih, epigrafih ter začetkih in koncih pripovedi. Močni položaji so besedilna mesta, ki so smiselna in stilistična vozlišča, zaradi svojega položaja zelo pomembna za razu mevanje celotnega besedila (Zupan Sosič 2017: 138). »Po končanem branju si je težko zapomniti celotno delo, toda vrhunci, dramatični prizori, začetki in konci ostanejo v spominu in odločilno oblikujejo naš občutek o romanu kot celoti« (Torgovnick v: Rabinowitz 2002: 300). »Postavitev« besedila na močne položaje ne pomeni le, da bodo nekatere podrob nosti prej ostale v bralkinem oz. bralčevem spominu, ampak to vpliva tudi na koncen tracijo in oblikovanje vrednostne lestvice. Pozornost med branjem bo deloma osredoto čena na to, kar smo našli na teh pomembnih mestih (Rabinowitz 2002: 300). Zupan Sosič (2017: 138) opozarja tudi na povezanost začetka in konca, v koherentnem literarnem 288