Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 1 Uvod 1 Prosto in odprto dostopne zbirke, kot je Wikivir, imajo izjemno pomembno vlogo za ohranjanje in proučevanje kulturne dediščine, kar je eden glavnih postulatov digital ne humanistike, ki združuje različne humanistične discipline in (digitalno) tehnologijo. V tej raziskavi želimo uporabiti računalniško analizo besedil za sistematično proučeva nje tematskih in čustvenih obrisov slovenske literature, s poudarkom na dveh razisko valnih oseh: 1) ugotavljanju prevladujočih tematik in 2) mapiranju čustvenih tokov v različnih zgodovinskih obdobjih, pri različnih avtorjih ipd. Tovrstna analiza slovenskega leposlovja še ni bila izvedena, opravljena pa je že bila primerjalna analiza tematik v slovenskih korpusih (Logar Berginc, Ljubešić 2013): pri merjana sta bila korpusa Gigafida in slWac, s čimer je bilo inherentno primerjano tudi vsebovano leposlovno gradivo. Računalniški pristopi, kot sta tematsko modeliranje in analiza čustev, nam omogočajo analizo velikih zbirk besedil tudi za preverjanje hipotez, ki so izhodiščno izrazito humanistične. S svojo raziskavo želimo napraviti uvodne korake k celostni računalniški analizi glavnih motivov v slovenski književnosti in jih vizualizirati, s čimer pa želimo pred vsem a) aplicirati računalniško jezikoslovje tudi na polju slovenske književnosti in rezultate sopostaviti kvalitativnim študijam, hkrati pa tudi omogočiti nadaljnje kvalita tivne raziskave, b) ustvariti vir, s katerim bo mogoče odkrivati morda še neodkrite vzorce in povezave v slovenski književnosti, c) zajeti in uporabiti metapodatke o bese dilih, s katerimi bo mogoče napraviti globljo analizo, in č) zgraditi nov javno dostopen jezikovni vir za analizo slovenščine v leposlovju, s čimer raziskava tako izrablja kot tudi spodbuja potencial odprtih digitalnih repozitorijev za omogočanje naprednih znanstve nih raziskav na področju korpusnega jezikoslovja in digitalne humanistike. 2 Podatki in priprava korpusa Kot vir podatkov smo uporabili podatkovno bazo slovenskega Wikivira, in sicer 2 smo pridobili t. i. posnetek stanja (angl. dump) z dne 23. 1. 2025. Wikivir je eno od spletišč fundacije Wikimedia, katerega glavni namen je sistematično zbiranje in hramba besedil, ki niso več avtorsko zaščitena – kar preprosto pomeni, da je od smrti avtorjev in avtoric minilo že 70 let ali pa da so se nosilci pravic tem odpovedali. Wikivir je brž kone bistveno manj poznan in obiskan portal kot sestrska Wikipedija, vendar je sloven ska različica portala izjemno dejavna in obstaja že od leta 2006, tri leta manj od angleške (Hladnik 2022: 17). Brez dvoma lahko predpostavimo, da ima glavne zasluge za dejav nost slovenskega Wikivira Oddelek za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je digitalizacija besedil vključena tudi v pedagoški proces, za kar so wikiji tudi zelo 3 pripravni (Hladnik, Polajnar 2016), obenem pa je bila digitalizacija besedil v slovenšči ni izvedena tudi v okviru projektov (Hladnik 2008). 1 https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran 2 https://dumps.wikimedia.org/slwikisource/ 3 Zlasti v okviru pedagoškega dela nekdanjega profesorja Mirana Hladnika. 270