Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 tudi, da mora biti lirska pesem, če hoče biti uspešna, »odprta za intuitivno razumevanje: 9 njen miselni model mora zadostovati za vzbujanje čustev« (prav tam: 5). V sklepu o prvi vrsti simulacije dodata, da »bralci doživljajo osnovna in kompleksna čustva pro tagonistov in drugih v pesmi, do njih lahko čutijo sočutje [feel simpathy for them] in se vanje celo vživijo [emphatise with them]« (prav tam: 9). Čustva, ki jih vzbuja prozodija, so prosto plavajoča osnovna čustva (npr. pogosto pojavljanje rim lahko prikliče veselje). Intelektualno vrednotenje pesmi pa vzbudi kompleksno estetsko čustvo, ki združuje osnovno čustvo (lahko tudi kombinacijo osnovnih čustev) z oceno sloga, spretnosti, lepote. Estetsko čustvo se pojavi, ko ceniš lepoto pesmi in se zavedaš, da te je ganila; estetska čustva lahko celo spremenijo tvoj model samega sebe (prav tam: 9). Avtorji obeh študij pritrjujejo, da je vrednotenje umetnosti povezano z doživetimi čustvi, vendar ne z vsemi. Menninghaus in soavtorji, ki se ne ukvarjajo samo s poezijo, naštejejo šest primerov estetskih čustev, med njimi ganjenost, ki jo v povezavi s poezijo omenita tudi JohnsonLaird in Oatley. Culler je učinek ganjenosti prištel k lastnostim lirike, vendar bi bilo verjetno smiselno upoštevati tudi druga estetska čustva, npr. prese nečenje, očaranost, zanimanje, dolgčas. Pomembno je tudi opozorilo obravnavnih štu dij, da lahko bralci (sprejemniki) doživijo predstavljena čustva, razvijejo sočutje ali empatijo; občutijo pa lahko tudi drugačna čustva (npr. dolgčas ob veseli pesmi) ali pa predstavljeno čustvo samo miselno zaznajo. Na vprašanje, s čim pesmi vzbujajo čustva, podrobneje odgovarjata JohnsonLaird in Oatley, vendar je njun seznam razmeroma kratek. Menim, da bi nanj lahko uvrstili vsa pesniška sredstva in postopke, saj je čustva mogoče predstaviti in priklicati prav z vsemi; tak seznam bi moral biti tudi odprt za novosti. Na prvo mesto seznama pesniških postopkov, s katerimi je čustva najlažje pred staviti, zagotovo spada neposredno izpovedovanje čustev lirskega subjekta ali lika; sledita pripovedovanje in opisovanje, ki čustva in razpoloženja nakazujeta (zajeta sta v Eliotovem pojmu objektivnega korelata); razmišljanje je za predstavljanje čustev na videz manj primerno, vendar lahko lirski subjekt ali lik razmišlja o svojem čustvenem stanju ali pa ga njegove misli nakažejo. Med pesniškimi sredstvi imajo pomembno vlogo pri nakazovanju čustev podobe (npr. dobesedne podobe, metafore, simboli, različ ne modernistične podobe) in figure (npr. vzkliki, apostrofa, ponavljanja, besedni red), ki jih je podrobno klasificirala že antična retorika; upoštevati pa je treba tudi vlogo metrič no urejenih in prostih verzov, zvočno orkestracijo, sintaktična sredstva in odnos do pravopisa (npr. izpuščanje ločil), zgradbo pesmi, medbesedilnost, medmedialnost itn. 2 Čustva v izbranih pesniških zbirkah Za analizo sem zaradi izstopajoče vloge in raznolikosti čustev izbrala zbirki Psica in poletje Uroša Zupana in Minute prednosti Maje Vidmar. Poleg pesniških postopkov in sredstev me bo zanimalo, katera čustva so obravnavana. Pri tem se bo pokazalo, katera prikazovali čustva, namesto da jih imenujejo, opredelil kot niz predmetov, situacijo ali verigo dogodkov. 9 V izrazju, ki je v literarni vedi bolj domače, to pomeni, da mora bralec pesem najprej razumeti, šele nato lahko razvije čustveni odziv (in šele takrat lahko odgovori na vprašanje, kako je pesem doživel). 256