Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 Glede prve vrste dodajo, da so čustva pogosto predstavljena ali nakazana s protagonis tovim izražanjem čustev, glasbenimi namigi (npr. za žalost ali veselje) ali s »semantič nimi aluzijami, simboličnimi namigi in drugimi subtilnimi znaki razpoloženja ali čustvene atmosfere« (prav tam: 174). Prav zadnji način prikazovanja čustev je po mojem mnenju za liriko posebej pomemben, saj so v njej pogosto glavna tema s podo bami nakazana razpoloženja. Glede druge vrste čustev Menninghaus in njegovi soavtorji opozorijo, da so predstavljena čustva lahko »(kognitivno) zaznana ali dekodirana, ne da bi jih sprejemniki umetnosti nujno delili ali čutili« (prav tam: 174); po drugi strani so vzbujena čustva lahko skladna s predstavljenimi, kar so potrdile raziskave o empatiji. Tretjo vrsto oz. estetska čustva avtorji študije opredelijo kot »podskupino čustev, ki jih umetniška dela dejansko sprožijo pri prejemnikih« (prav tam: 175). Tovrstni čustveni odzivi cenijo »posebne estetske vrline, kakršna je moč umetniškega dela, da nas gane, očara in preseneti, ter napovedujejo splošno naklonjenost. Nikakor pa vsa čustva, ki jih sproži umetnost, ne izpolnjujejo teh meril« (prav tam: 175). Zadnje opozorilo je pomembno za razpravo o liriki, saj pomeni, da ne more vsako čustvo, ki ga vzbudi pesem, napovedati bralčevega estetskega čustva. Kot primeri estetskih čustev so poleg že navedenih našteti še suspenz, zanimanje in dolgčas (prav tam: 177). Vprašanje, kako poezija vzbuja čustva, sta vzela pod drobnogled kognitivni znan stvenik in psiholog Philip N. JohnsonLaird ter psiholog Keith Oatley. Pri tem sta se 7 oprla na svoj komunikativni model čustev in teorijo miselnih modelov, ki pojasnjujejo potek in delovanje diskurza. Njuna teorija predvideva, da lahko »poezija vzbudi tri vrste simulacij, ki lahko vse prikličejo čustva« (JohnsonLaird, Oatley 2022: 1). Prva vrsta simulacije se pojavi kot del razumevanja naravnega jezika, gre za oblikovanje miselne ga modela situacije; čustva tako kot v prozi vzbujajo dogodki, vendar je razumevanje poezije lahko oteženo zaradi figur ali tropov, ki zahtevajo posebno interpretacijo. Druga vrsta simulacije je skoraj edinstvena za poezijo, gre za odziv na prozodijo (ki pa ima zelo podobne učinke kot glasba). Ta sproži simulacijo, v kateri meter, ritem in rima posnemajo značilnosti ljudi v čustvenih stanjih. Tretja vrsta simulacije temelji na člove kovem modelu samega sebe; omogoča mu zavedanje, ali v pesmi uživa ali ne, lahko jo oceni in včasih doživi estetsko čustvo (prav tam: 1–2). Avtorja opozarjata, da simulaci je niso edine, ki sprožajo čustva ob poeziji. Čustva lahko prikličejo asociacije (npr. ob poslušanju recitacije), lahko pa jih na pesmi tudi projiciramo (npr. zaradi poznavanja njihovega avtobiografskega ozadja), vendar ti mehanizmi niso edinstveni za poezijo, zato se z njimi ne ukvarjata. Poglavje o prvi vrsti simulacije naslovita Vsebine; v njem kot pomembne za konstruiranje modelov omenjata prizore in dogodke, vizualno in 8 zvočno podobje, Eliotove objektivne korelate ter pesnikovo izražanje čustev. Poudarita 7 Glavni poudarek te teorije je, da so čustva »signali, ki se razlikujejo po svojem namenu«, posa meznika namreč pripravljajo na delovanje ali nedelovanje (JohnsonLaird, Oatley 2022: 3). Čustva (podobno kot drugi raziskovalci) delita na osnovna, ki so skupna vsem sesalcem (veselje, žalost, jeza in strah so lahko prosto plavajoča, ker lahko obstajajo tudi brez objekta; k osnovnim čustvom spadajo še ljubezen, sovraštvo, dolgčas in gnus, ki pa jih lahko izkusimo samo, če se zavedamo njihovega vzroka oz. objekta), ter kompleksna (npr. ponos, sočutje, ljubosumje). 8 T. S. Eliot je v eseju Hamlet in njegovi problemi (1921) objektivni korelat, s katerim naj bi pesniki 255