Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 poezijo in tradicionalne nepripovedne pesmi) ne ustrezajo temu modelu, zato potrebuje mo širši koncept lirike. Sam predlaga model, ki dopušča ukvarjanje z likom in zgodbo, vendar v ospredje postavlja »ritualne elemente lirike«, med katerimi kot posebej 4 pomembne navaja jezikovne vzorce (ritem in ponavljanja), lirski nagovor (apostrofo) in performativni značaj lirike (prav tam: 125). Slednjega pojasni z navezavo na Austinovo teorijo govornih dejanj, pri čemer izpostavi perlokucijo, liriko pa imenuje tudi epideiktični diskurz. Perlokucijski učinki, ki jih hočejo doseči pesniki, so npr. »ganiti bralce, izzvati razmislek, voditi k drugačnemu ravnanju« (prav tam: 130). Culler liriko opredeli kot performativno, ker je pesem performans, lirsko dejanje ali dogodek, ki uspe zaradi ponavljajočih se branj. »Kljub večpomenskosti izraza performance 5 v angleščini in francoščini je ‘performance’ brez dvoma najboljši prevod za epideixis: diskurz, zasnovan kot dejanje, katerega namen je prepričati, ganiti, ustvariti spremem be« (prav tam: 130). Culler je z omembo učinka ganjenosti v sodobno teorijo lirike vrnil staro prepriča 6 nje, da pesmi vplivajo na čustva bralcev. Ukvarjanje s čustvi, ki jih vzbuja poezija, ima namreč dolgo tradicijo, ki v našem kulturnem krogu sega vsaj do Platona in Aristotela, a je z novim kritištvom in strukturalizmom zamrlo. Ganjenost ob branju pesmi je bila še v romantiki eden izmed glavnih kriterijev za ocenjevanje kakovosti pesmi. Predstavnika novega kritištva, W. K. Wimsatt in M. C. Beardsley, sta tovrstno presojo zavrnila kot čustveno zmoto, ki kritike odvrača od natančnega branja pesmi. Kot ugotavlja Princetonova Encyclopedia of Poetry and Poetics, se je pod vplivom strukturalizma »branje pesmi kot čustveno doživetje umaknilo iz središča pozornosti, zamenjalo ga je branje kot interpretativna dejavnost« (Preminger, Brogan 1993: 327). Ukvarjanje s čustvi bralcev se, verjetno zaradi razmaha različnih filozofskih, psiholoških, kognitiv nih, nevroznanstvenih in empiričnih raziskav o čustvih, vsaj deloma pa tudi pod vpli vom afektivnega obrata v naratologiji, postopoma vrača v razprave o teoriji lirike. Toda Antonio Rodriguez je v študiji z naslovom Lyric Reading and Empathy iz leta 2017 poudaril, da »dandanes kljub razširjenosti znanstvenega diskurza o čustvih vloga občut ljivosti in zavedanja o čustvenem doživljanju v žanru – liriki – še ni dovolj opredeljena« (Rodriguez 2017: 108). Ker v šolah v francosko govorečih državah pesmi natančno berejo ali pa se jih učijo na pamet, se Rodriguez sprašuje, »ali je potem presenetljivo, da se ljudje upirajo ideji, da bi brali poezijo, in ta ostaja povezana z analitično kompleksno stjo, zanemarjene pa so kakršnekoli zamisli o utelešenosti, ritmičnosti in učinkovitosti podobja« (prav tam: 111). Kompleksno razlago čustev v umetnosti (ne samo v poeziji), ponujajo avtorji raz prave What are Aesthetic Emotions? V njej, sledeč Kantu in sodobnim empiričnim raziskovalcem, sistematično razlikujejo »med čustvi, ki so v umetnosti predstavljena; čustvi, ki jih umetnost vzbuja; čustvi, ki so umetnosti lastna« (Menninghaus idr. 2019: 174). 4 Pri tem se sklicuje na Northropa Frya, ne pa tudi na Jakobsonovo poetično funkcijo jezika. 5 S tem izrazom je Aristotel v Retoriki označil slavilne oz. priložnostne govore, katerih namen je hvaliti ali grajati. 6 Culler čustvom, ki jih vzbuja lirika, sicer ne posveča pozornosti, zato v njegovem seznamu ključnih besed niso omenjena. 254