Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 zapuščene, pozabljene kraje in se upira brezdušni sedanjosti. Neusmiljen, brezbrižni čas prizadeva šibke in ranljive: otroka, ki ponoči prezebata na klopi, žensko, ki se je odlo čila, da bo sama končala žalostne dni, utrujenega in prestrašenega samotnega človeka v sovražnem okolju. Iz sočutja raste spoznanje o krhkosti bitij in relativni velikosti/ moči. V opisanih prizorih se srečujejo velikanski človek s pajkcem in mravljami, »maj hana žena, na pest celic« z mogočnim topolom, ki jo bo preživel, odrasli/večina z otro kom/manjšino. Edina slovenska deklica v italijanski šoli se šele odrasla zave asimilacije in začudi, da je travmatične izkušnje preživela (V šuol). In obratno, živahni, veseli otroci v konfliktnem okolju lirski subjekt pomirjajo z »lepimi farbami sveta«. Čustva so bistvo spominov na otroštvo: na varnost v očetovih rokah, čarobne nočne igre, veselo petje in ples na domačem odru, boleče poslavljanje, živahen svet, ki z imeni vasi in ljudi ostaja v jazovem srcu. Žalost ob molčeči rojstni vasi in zapuščeni hiši premaguje s fizič nim trebljenjem robide, predvsem pa z nepristajanjem na molk, praznino, samoto in nerazumevanje. Lirski subjekt se občutljivo odziva na zunanji svet (to ponazarja bosa hoja), spoštu je tujo bolečino, sluti skrivnostne globine drugega in zaupa otroški razigranosti, veselju in radovednosti. Izvor intimne sreče so partnerska in materinska ljubezen ter trenutki sproščenosti, ko popusti pritisk realnosti, ki ljudem ne pusti biti, kar so, duši pristno življenje in zapira možnosti uresničevanja. Pesmi pevke in kulturne delavke Margherite Trusgnach (1963) v zbirki Same misli (2020) so stilno izčiščene, koncentrirane in pomensko razširjene s simboli in metafora mi. Zaupljiv govor ustvarja vtis subjektove razgaljene ranljivosti. Mikrokozmos domače hiše, vasi in bližnje okolice je prežet z globoko žalostjo ob izgubah in poraženih priča kovanjih: neuresničeni želji po materinstvu, izumiranju domače vasi in celotne skupno sti ter smrti ljubljenega človeka. Zbirka je zgrajena kot zgodba, v kateri smrt vzvratno osvetljuje erotične prizore in občutja, izrečena v sedanjiku neposrednega doživljanja: opazovanje dihanja spečega, ko ga obseva mesečina, njegov vonj po jabolku »sevka«, njeno zapeljevanje in telesne »mrščalce« ob misli na večerno ljubljenje. Koncu, ko »nič nie ku preied / četudi nie drugač« in pogrešanju topline, »ki se ustvari samo po lietih ljubezni«, sledi spominsko obnavljanje: drobnih navad, želje po dotikih, poljubov ob slovesu in vrnitvi. Ljubimca sta si zaupala otroške spomine, ljube kraje in radosti, zato si preživela želi, da bi z njegovimi očmi še enkrat videla »sviet ki se odperja pred mano / tle na varhu Matajurja« (Trusgnach 2020: 61). Po smrti ljubega občuti izgubo, prazni no in samoto: »takuo buoga sam / sada tle brez tebe« (prav tam). Zmedena je med nje govimi sledovi, in ko posluša »orkester šumečih dreves«, se bitje njenega srca ne zna več uglasiti z osnovnim tonom vesolja. Smrt stopnjuje zaznavanje zapuščenega okolja: izruvane hruške, neobrezane trte, posušenih nageljnov in pajčevin. Lirska oseba čuti zaskrbljenost za prihodnost svojih ljudi, ki se trudijo, trpijo in ljubijo, in se boji, da bo v vasi utihnila Jacopova harmonika, kot je po padcu državne meje utihnilo vpitje stra žarjev na meji. Tolaži se z mislijo, da izginotje ni enako neobstoju/niču: »takrat ostane samuo / kar smo nardil« (prav tam: 35). Občutljivo se odziva na zunanje pojave, zlasti na zvoke in glasbo, a ničesar ne idealizira, kajti resničnost je omejila otroške želje in 234