Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 Spomin, sanje in vse vrste čustvene navezanosti delajo življenje polno, resnično in vred no v vseh časih in okoliščinah. Najbolj inovativna so sporočila o trenutkih izstopa iz vsakdanje rutine, upočasnitvi, občudovanju, vzhičenosti in presenečenju nad doživetjem nečesa nenavadnega in vzvi šenega: ko sokol ni nevaren plenilec, temveč mojstrsko igriv letalec, ko se naraščajoči veter ne razbesni v neurje, ampak nenadoma porazgubi, ko čist sneg podeli lepoto navadnim rečem. Nenadno prebujenje je imenovano gledanje s srcem, »ku an otrok, / ki sparvič vide nove reci« (Trusgnach 2011: 50). Sublimna lepota naravnih pojavov deluje kot alternativa družbeni represiji. V začetnih pesmih druge, dvojezične zbirke Pingulauenca ki jo nie bluo ‒ L’altalena che non c’era (2022) predmeti, narava in ljudje ponazarjajo aktualno družbeno situacijo v regiji. Zastraševanje se brez sramu dogaja tudi podnevi, nekateri starši z otroki ne govorijo več v svojem jeziku, zaradi izseljevanja in umiranja se bohotijo robida, srobot, bršljan in koprive, tako da samotna cvetoča češnja še bolj stopnjuje žalost. Korenine drevesa so suhi zid nekoč objemale in ga podpirale, zdaj pa ga razjedajo, in trava, nekdaj kmetovo bogastvo, ostaja nepokošena. Opisi niso ravnodušne ugotovitve, ampak izraz prizadetosti, zadržane jeze, ljubeč nagovor ali ironičen očitek stvarem, ki se nemočno vdajajo propadu. Otroštvo je predstavljeno kot kompleksna resničnost, s pomanjkanjem in garanjem, v katerega so bili vpreženi tudi otroci. Mamin poročni prstan se je od dela stanjšal v »malo vic ku sapo«, otrokom je kupovala zdrobljene piškote, v vasi ni bilo gugalnice oz. pingulauence, otroci so pozimi prezebali v gumijastih škornjih, prenašali težke vreče kostanja, deklice so spirale in ožemale velike rjuhe. Lirski jaz se tega ne sramuje, skromnost jo je utrdila in v spomine vnaša sočutje do prikrajšanih. Hkrati verjame, da bi odrasli morali črpati moč za soočenje s »surovo resnico« prav iz otroškega prijatelj stva, iger na prostem, potepanja, brezskrbnosti in neugnanosti. Največ pesmi prikazuje vsakdanje zasebne izkušnje, ki implicitno kažejo na družbe ni kontekst. Intimno bližino ustvarja nagovor bližnjih oseb in pripovedovanje drobnih pripetljajev. Lirska oseba občuduje stare ali bolne ženske, ki se ne bojijo smrti, do konca skrbijo za dostojen videz, urejeno zapuščajo svojo lastnino ali tudi betežne skrbijo za grobove svojcev. Ustraši se diagnoze raka, olajšanje začuti, ker se podarjeno glineno srce ni razbilo, ko je padlo na kup nogavic, slabo vest, ko ne pomaga nemočnemu hro šču, in dolgčas na prazni zabavi. Duševno zmedo ureja z obsesivnim pospravljanjem, melanholijo premaguje s knjigo pesmi, praznino po sinovem odhodu z nošenjem njego vih uhanov. Razveseli se, ko v pralnem stroju najde sinovo ubiralko in ko na nepričako vanih krajih naleti na cvetje, neha misliti na smrt. Čustvene opore so toplina, pozornost in skrb v družini ter skupno delo zakoncev. Zakonska ljubezen ohranja sledove čutnosti, a pomembnejši so zaupanje, tolažba, podpora v bolezenski krizi, skupno doživljanje razočaranj in skrb za gostoljubno odprto hišo. Špetrska učiteljica Claudia Salamant (1970) je zbirko De b’ mogle besiede (2015) uvedla s premislekom o jeziku, ki človeka veže na prostor, prežet z zgodovino in kultu ro. V domačem narečju čuti varnost in sproščenost, z njim oblikuje čustva, oživlja 233