Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 njegove perspektive. Gre za to, da literarni tekst ne reproducira pozicije moči, temveč otroku omogoča govorico – tudi kadar je ta fragmentarna, tiha, vizualna ali metaforična. V tem smislu so ključni znaki etične naracije izbira pripovedovalca, simbolni register in način, kako se nasilje obravnava: ali je prikrito, estetizirano in relativizirano ali pa raz krito, poimenovano in reflektirano. Literarna dela, ki uspejo uresničiti etično naracijo, ne le prispevajo k razvoju empa tije, temveč tudi modelirajo možne načine upora, okrevanja in vzpostavitve nove subjektivitete po travmi (Zollner, Williams 2024). Takšna besedila ne utrjujejo obstoje čih struktur moči, temveč jih razpirajo. V tem pogledu predstavlja literatura pomemben prostor simbolnega upora – ne zato, ker bi razkrivala resnico, temveč ker odpira možno sti za vzpostavitev drugačne simbolne ekonomije, kjer ima otrok moč poimenovati svojo izkušnjo. 5 Zaključek Prispevek izpostavlja pomen čustvenega in socialnega opismenjevanja skozi ume tniško reprezentacijo travmatičnih vsebin v mladinski literaturi, še posebej v primeru spolne zlorabe otrok. Ob analizi izbranih slikanic je bilo ugotovljeno, da le tista besedi la, ki spoštujejo etično perspektivo in zagovarjajo dobrobit otroka, omogočajo razvoj empatije, moralne imaginacije in refleksivne distance. Slikanica Modra je izpostavljena kot primer dobre prakse, ki s subtilnim prepletom simbolnega jezika in vizualne kom pozicije udejanja paradigmo otroka v središču ter omogoča transformativno bralsko izkušnjo. V tem kontekstu se pokaže pomembna razlika med problemsko in problema tično literaturo. Problemska literatura senzibilizira bralca, gradi čustveno odpornost in spodbuja refleksijo o travmi. Problematična literatura pa – kljub morebitni intencionalni etični naravnanosti – v imanentni pripovedni strukturi lahko reproducira nasilne vzorce, zamegli odgovornost storilca in celo preusmeri empatijo z žrtve nanj. Takšne naracije niso le etično vprašljive, temveč tudi pedagoško škodljive, saj lahko vodijo v normali zacijo nasilja in zamegljevanje moralne presoje. V sistemu vzgoje in izobraževanja je zato nujno uveljavljati kriterije, ki vključujejo več kot zgolj estetske, žanrske ali didak tične vrednosti literarnih besedil. Etična komponenta mora postati ključni filter pri vključevanju literarnih del v šolske kurikule, še posebej kadar ta obravnavajo občutljive teme, kot so spolna zloraba, travma, smrt in izguba. V tem oziru ima čustveno opisme njevanje širok didaktični potencial, saj ne vključuje le prepoznavanja in ubesedovanja čustev, temveč omogoča razvoj moralnih kompetenc, ki so bistvene za oblikovanje celostno razvite osebnosti (Zollner, Beer 2025). Obenem je nujno opozoriti na sistemske razloge za pasivnost ali celo sokrivdo institucij, ki ohranjajo problematična besedila v pedagoški rabi. Brez jasnih etičnih smernic, uredniške odgovornosti in empatične bralne pismenosti namreč obstaja nevarnost, da umetniška dela ne bodo služila razbija nju molka, temveč njegovemu podaljševanju. Zato je etična pismenost – tako ustvarjal cev kot posrednikov in bralcev – ključna za vzpostavljanje varnega literarnega prostora. S tem prispevek ne postavlja zgolj literarnih vprašanj, temveč odpira širšo razpravo o odgovornosti stroke pri oblikovanju kulturnega imaginarija otrok. V ospredje postavlja 22