Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 niki niso bili oboroženi proti zunanji grožnji, temveč proti Kraševcem, postane njihova podoba v Kosovelovi pesmi dvoumna ter v zavest prikliče zgodovinsko ozadje, po katerem so črni bori za Kras in njegove prebivalce pravzaprav alohtona vrsta – gosti, bujni temni bori pa se v tem kontekstu berejo tudi kot simbol zunanje invazije. Poleg tega izraz temni bori ne opisuje le temnega videza gostih gozdov, ampak tudi črno lubje, po katerem je črni bor dobil ime, kar lahko evocira zloglasne črne srajce (it. camicie 15 nere), simbol italijanskega fašizma. 4 Sklep Kosovelove »impresionistične« kraške pesmi vsebujejo elemente eksistencialne nemirnosti ter implicitne družbene in politične kritike, kar presega značilnosti impresio nizma in jih približuje modernizmu, zlasti ekspresionizmu in avantgardi. Pesmi torej niso tako »baržunaste« (Kosovel 1964: 426), kot jih je sam pesnik z določeno mero samopo nižnosti opisal, temveč jih zaznamuje napetost ambivalentnih čustev, ki jih je sprožala tedanja kraška pokrajina, izpostavljena političnim in kulturnim pretresom. Njegove pesmi predstavljajo »čas prehoda« na Krasu v geopolitičnem in geoekološkem smislu – čas, ko je Kras postal okupirano mejno ozemlje, po katerem so Italijani začeli hoditi kot gospodarji. Hkrati gre tudi za »pokrajino prehoda« – umetno pokrajino med mestom in naravo –, kjer so zasajeni črni bori spreminjali tradicionalno podobo pokrajine. Francoski etnolog in folklorist Arnold van Gennep (1873–1957) je v svoji raziskavi o »obredih prehoda« (fr. rites de passage) poudaril, da so ti obredi, kot so slovesnosti odraščanja, sestavljeni iz treh faz: obredi ločevanja (fr. rites de séparation), obredi mar ginalnosti (fr. rites de marge) in obredi združevanja (fr. rites d’agrégation) (van Gennep 1909). Van Gennep je štel drugo stopnjo za »limen« (prag) in tri stopnje razvrstil kot predliminalne obrede (fr. rites préliminaires), v katerih se posameznik loči od skupine, kateri je prej pripadal; liminalne obrede (fr. rites liminaires), v katerih posameznik ne pripada nobeni skupini; ter postliminalne obrede (fr. rites postliminaires), s katerimi se posameznik vrne v prvotno skupino, vendar z novim statusom in stanjem. Victor Turner (1920–1983), britanski antropolog, se je osredotočil na liminalno fazo obredov prehoda ter njene posebnosti izluščil kot stanje liminalnosti (angl. liminality). S tem pojmom je analiziral različne družbene strukture in pojave, ki niso omejeni zgolj na tradicionalne obrede, temveč zajemajo tudi sodobna gibanja, kot je hipijevsko giba nje (Turner 1969). »Atributi liminalnosti oz. liminalnih personarum (‘ljudi na pragu’) so nujno dvoumni, saj to stanje in te osebe uidejo ali zdrsnejo skozi mreže klasifikacij, ki običajno določajo stanja in položaje v kulturnem prostoru. Liminalna bitja niso ne 16 tukaj ne tam« (Turner 1969: 95). Pravzaprav je zaradi prve svetovne vojne že sam prostor Krasa za Kosovela postal dvoumen. Po eni strani mu je bil Kras večna domovina, v katero se je z domotožjem vračal iz »tujine« (Ljubljane), po drugi strani pa je bil že v času njegovega srednješol skega izobraževanja v Ljubljani pod italijansko okupacijo in je tako postal dobesedno 1 5 Bili so prisotni na Kosovelovem pogrebu in so ga spremljali (Vrečko 2011: 30). 1 6 Iz angleščine prevedel J. M. 208