Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 10 človeške vire, vključno z otroki, med domačini dojeto kot invazija, zaradi česar so se temu projektu upirali, celo z namernim poškodovanjem nasadov (prav tam: 51–52). Med letoma 1882 in 1913 je bilo npr. z ognjem uničenih 85,90 ha nasadov nad Trstom; od skupno 190 požarov jih je bilo 65 povzročenih zaradi iskrenja na železniških tirih, 20 zaradi zračnih balonov, večina – 105 – pa je bila zabeležena kot »neznanega vzroka« 11 (N. N. 2001: 49). Aleksander Panjek (2015:105) je prepričan, da so požare zanetili domačini. Dejansko je bilo na območjih pogozdovanja obvezno imeti »stražo« (Remec 2021: 53) in na arhivski sliki lahko vidimo stražnika, ki je videti oborožen (N. N. 2001: 40; gl. tudi opombo Kranjc 2009: 21). Konrad Rubbia (1912: 23), avstrijski strokovnjak za gozdarstvo, je leta 1912 zapi sal: »Ta naša prepričanost [in sicer, da je gozd blagoslov in nepogrešljiva nuja] žal ni skupno dobro, veliko prebivalcev Krasa je do nje malo ali sploh nič razumevajočih, in trenutna osebna korist potiska pogosto tudi tukaj, kot povsod drugod, skrb za skupno 12 dobro tako daleč v ozadje, da ta popolnoma izgine iz obzorja.« Na Krasu je obstajala razdeljenost med skupinami, ki so pogozdovanje zagovarjale (predvsem izobraženi sloji), in tistimi, ki so mu nasprotovale (kmetje), kar je do procesa pogozdovanja vzbu 13 jalo ambivalentna čustva. Kosovelova občutljiva zaznava bi gotovo ne mogla ostati ravnodušna do nezado voljstva in stisk lokalnega prebivalstva. Njegov oče, učitelj, je bil goreč zagovornik pogozdovanja in si je želel, da bi njegov sin postal gozdarski inženir ter tako prispeval k temu projektu (Vrečko 2011: 14). V zvezi s tem dogodkom in s futurističnim delom Pesem o zelenem odrešenju Vrečko ugotavlja, da je Kosovelov oče »sina moralno zadol žil z zelenim odrešenjem, z zelo intenzivno ekološko zavestjo« (prav tam: 168). Vendar pa je glede na dejstvo, da se je Srečko Kosovel na filozofsko fakulteto vpisal v nasprotju z očetovimi željami, in glede na to, da si pesnik in njegov patriarhalni oče nista bila blizu (prav tam: 11), malo verjetno, da bi imel Kosovel povsem pozitiven pogled na umetno 14 pogozdovanje. Glede na to, da je pogozdovanje med prvo svetovno vojno povsem zastalo, v obdob ju med obema vojnama pa se je njegovo izvajanje izrazito upočasnilo (Gašperšič, Šebenik 1995: 37), so morali biti »stražniki pod goro«, ki jih Kosovel omenja v pesmi Bori, iz časa pred vojno – iz obdobja, za katero je Rubbia z obžalovanjem ugotavljal, da kraški prebivalci niso razumeli pomena pogozdovanja. Ob upoštevanju dejstva, da straž 1 0 Zaradi izrazitega pomanjkanja delovne sile so razmišljali o mobilizaciji zapornikov, vendar je bila ta zamisel iz varnostnih razlogov opuščena (prav tam: 164). 11 Andrej Kranjc (2009: 22) ugotavlja, da so monokulture gostega črnega bora izredno dovzetne za škodljivce in gozdne požare. Poleti leta 2022 je severni del Tomaja prizadel največji požar, kar jih je bilo tam kdaj popisanih. 1 2 Iz nemščine prevedel J. M. 1 3 »Politična elita, ki je sledila načelom nemške gozdarske šole, je podpirala idejo, da je Kras treba nameniti gozdarskemu izkoriščanju, kar bi pomenilo popolno spremembo rabe okolja. Odločali so o ljudeh in njihovih življenjih, mnenja teh ljudi pa v imenu skupnega interesa niso bila pomembna, saj so veljali za neuke, nekulturne in predvsem kratkovidne.« (Remec 2021: 45–46) 1 4 Pomembno je tudi omeniti, da črni bor v Kosovelovih pesmih le redko vzbuja asociacije na zele no, temveč je skoraj izključno povezan s črno ali temnimi odtenki. 207