Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 navezuje na položaj in usodo primorskega ljudstva, ki je bilo čez noč pahnjeno v tišino fašistične groze in se v hipu ovedlo groze te tišine«, s čimer pesem umešča v kontekst italijanske okupacije Krasa. Izraz »v tihi grozi« iz prvega verza se interpretira kot aluzija na grožnjo italijanskega fašizma, še natančneje, na politiko poitalijančevanja. Bori, ki rastejo v neugodnem okolju Krasa, so hkrati služili kot naravna zaščita pred burjo, sezonskim severovzhodnim vetrom, ki pozimi in jeseni divja po Krasu in lahko doseže hitrost 200 km/h. Glede na to je črne bore v tej pesmi povsem smiselno razumeti »kot simbol za ljudi s Krasa, ki doživljajo grozo potujčevanja« (Pavlič 2005: 20), pri čemer delujejo kot simbol obrambe pred italijansko invazijo. Takšna interpretacija predpostav lja, da so bili bori z vidika Kraševcev sprejeti kot avtohtoni, kar potrjuje tudi Ocvirk v komentarju k tej pesmi: »Kakor brinjevke so se mu [tj. Kosovelu] tudi bori za časa Italije razrasli v simbol domače zemlje.« (Kosovel 1964: 441) Po drugi strani, kot je poudarjal Joža Mahnič (1958: 35), »so se mu [tj. Kosovelu] ta drevesa kazala z različnimi obrazi, kot so pač ustrezali pesnikovemu vsakokratnemu občutju«. Črni bor ima v njegovih pesmih raznolike, celo ambivalentne pomene: včasih so ta drevesa označena kot bratje (Temni bori), njihov vonj je pohvaljen kot zdrav (Pesem s Krasa), vendar se gosti bori v nemirnem, zloveščem ozračju pogosto pojavljajo kot temni (Bori, Temni bori) in celo strašni (Kraški kruh) ter kot posekani s sekiro in zažgani (Videl sem bore rasti, Temni bori). Konotacijo temne sence, ki spremlja bor kot varuha Krasa in pesnikovega zaupnega sopotnika, bi bilo mogoče na novo osvetliti z usmeritvijo pozornosti na ideološko ozadje pogozdovalne politike s črnim borom – alohtono vrsto, ki za kraško pokrajino prvotno ni bila značilna. Borovi gozdovi so bili v času Kosovelovega življenja na Krasu še razmeroma nov pojav. Črni bori na Krasu so posledica državne politike vsiljenega pogozdovanja. Leta 1885 je bil sprejet Zakon z dné 9. marca 1885 o pogozdovanji Krasa v vojvodini Kranjski (Remec 2021: 50), obsežno pogozdovanje pa se je začelo šele leta 1889 (Perko 2016: 164). Območje Tomaja je bilo denimo precej nerodovitno, danes pa je več kot polovica površine poraščena z gozdom (Zorn idr. 2015: 568). Ob upoštevanju dejstva, da črni bor v prvih dvajsetih letih zraste približno 30 cm na leto (Van Haverbeke), lahko sklepamo, da so tudi najzgodnejši nasadi, ki jih je mladi Kosovel lahko opazoval pred 8 svojo selitvijo v Ljubljano leta 1916, tvorili razmeroma mlad gozdiček. Zelo verjetno je, da je bilo sajenje tedaj še vedno v teku, kar je mogoče razbrati tudi iz nekaterih nje govih pesmi (npr. Videl sem bore rasti). Opozoriti je treba, da projekt med tedanjimi Kraševci ni bil povsem sprejet. Kot trdi Remec (2021: 54) v prispevku Črni bor kot črna kuga, je bilo pogozdovanje s črnim 9 borom, ki je prepovedovalo ali omejevalo tradicionalno pašo in mobiliziralo vse im, vb. impf. rennen: krave rajše domov borijo, nego na kvar, kajk.-Valj., Vest.; — boriti se, = skakati, goniti se, Cig.; — prim. buriti (?).« Glede na to je mogoče, da se je oblika bori v pesmi Bori še v njegovem času razumela z implikacijo »bori se!« ali »(on) se bori«. 8 Zgodovinske fotografije kažejo, da so bile sadike ob sajenju visoke manj kot en meter (gl. N. N. 2001: 14) 9 Gl. npr. zgodovinski primer prijave gozdnega čuvaja zaradi prepovedane paše v borovem nasadu na Krasu (Perko 2016: 171). 206