Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 ljev. To lahko povežemo z navedbami nekaterih avtorjev, po katerih se otroci pogosto poistovetijo z različnimi pomembnimi osebami (npr. vrstniki) ali knjižnimi liki ter se tako učijo reševanja problemov v vsakdanjem življenju (Kordigel, Jamnik 1999; Schoppmann idr. 2023). Slikanico O miški, ki je oklofutala medveda so otroci spremljali z velikim zanima njem. Čustvo jeze so brez težav prepoznali, so bili pa pri pogovoru o jezi zelo zadržani in v veliki večini niso želeli deliti svojih izkušenj, povezanih z jezo. Čeprav je jeza z razvojnega vidika koristno čustvo, saj lahko otroku predstavlja motivacijo za prema govanje ovir ali mu omogoča, da se postavi zase (Kavčič, Fekonja 2020), ostaja v pri merjavi z drugimi neugodnimi čustvi (npr. strahom, žalostjo) pogosto tabuizirana, predvsem zato, ker jo večkrat napačno enačimo z agresivnostjo in nasiljem. Slednja namreč predstavljata negativni vedenjski izraz jeze, ko je ne uspemo ustrezno uravna vati oz. izraziti na družbeno sprejemljiv način. Prav zato smo se pri gibalnem oz. dram skem poustvarjanju osredotočili na socialno sprejemljivo uravnavanje jeze – pri otrocih smo izražanje jeze spodbujali, vendar poudarjali predvsem konstruktivne načine njenega izražanja. Pri tem so otroci sodelovali tako, da so vključevali svoje ideje in jih tudi pre izkusili, kjer je bilo to možno. Najbolj so si zapomnili, da je miška v slikanici, da bi se pomirila, štela od deset nazaj. Tako so tudi sami vključevali ideje s štetjem (npr. preštej barvice, žlice ipd.). Otroci obeh skupin so ob slikanici Tja, kjer so zverine doma v primerjavi z drugimi slikanicami kazali še intenzivnejše zanimanje za ilustracije. Tako so potrdili ustreznost avtorjeve odločitve, da osrednji del (ta upodablja Maksovo soočanje z lastno jezo, pri kazano v metaforični upodobitvi srečanja z »zverinami«) poda izključno v slikah, brez besed. Z odpovedjo besednemu delu, ki ga v posredovanju slikanice neopismenjenemu otroku posreduje odrasla oseba, je Sendak (začasno) odpravil hierarhično izhodišče skupnega branja in otroka povabil, da avtonomno vstopi v pripovedni prostor slikanice ter jo samostojno interpretira. Interes otrok za ilustracije je potrdil tudi pomen ustrezne ga posredovanja slikovnega dela knjige otrokom v predšolski književni vzgoji in še zlasti pomen posredovanja čustvenih stanj otrokom preko kakovostnih ilustracij. Zanimivo se nam je zdelo, da so otroci slikanico najprej povezali s čustvom strahu. Najverjetneje zato, ker so se večini otrok zverine v slikanici zdele strašne. Po mnenju Iordanou in Mattock (2022) so »divje stvari« v slikanici metafora za dečkovo jezo. Povezava med čustvoma jeze in strahu lahko služi kot izhodišče spoznanja, da lahko posameznik doživlja več različnih čustev hkrati. Kot na predhodni delavnici, se tudi v tem primeru otroci o jezi niso želeli veliko pogovarjati, eden od otrok je Maksa ozna čil kot »zlobnega fanta«, ker se je pretvarjal, da je zverina. To bi lahko še dodatno nakazovalo na dejstvo, da družbene norme narekujejo potlačeno izražanje intenzivnih čustev (Iordanou, Mattock 2022), posledično pa otroci jezo dojemajo kot nekaj slabega, čeprav je izražanje jeze pri mlajših otrocih pogosto in normalno. Pri likovnem poustva rjanju oz. dramatizaciji so otroci največji interes izkazali za zverine, ki so jih zelo nazor no oponašali, pojavile pa so se tudi na večini risb. 155