Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 drugim izpostavljajo pomen otrokovega razvijanja sposobnosti identifikacije s književ no osebo in posledično spoznavanje različnih čustvenih stanj, ki jih ta oseba doživlja (Kordigel, Jamnik 1999). 2 Raziskava 2.1 Načrt in izvedba V raziskavi smo se osredotočili na otroško dojemanje podajanja neugodnih čustev v slikanici, zlasti jeze, žalosti in strahu. Za izbrana čustva smo se odločili, ker so temelj na in evolucijsko pomembna čustva, ki jih doživljajo vsi otroci, hkrati pa je pomembno, da jih znajo prepoznavati in jih ustrezno uravnavati. Namen raziskave je bil ovrednotiti pomen slikanic pri razumevanju in uravnavanju neugodnih čustev pri otrocih drugega starostnega obdobja v izbranem slovenskem vrtcu. Zastavili smo si naslednja razisko valna vprašanja: • Katere slikanice za predšolske otroke so primerne za obravnavo neugodnih čustev, kot so strah, žalost in jeza? • Kako se posamezna obravnavana neugodna čustva v slikanicah odražajo v odzivih otrok – kako jih doživljajo, izražajo in uravnavajo? • Kako se estetska doživetja slikanic odražajo v različnih poustvaritvah otrok? • Kakšna je uporabna vrednost izbranih slikanic za obravnavo neugodnih čustev pri predšolskih otrocih? Za namene raziskave smo z dvema manjšima skupinama (največ sedem) predšol skih otrok izvedli štiri delavnice (30–45 minut), ki so tematizirale temeljna neugodna čustva: prva delavnica strah, druga žalost, tretja jezo in četrta kombinacijo teh navedenih čustev. Za izvedbo delavnic smo na podlagi jezikovne in likovne kakovosti, ustrezne tematizacije neugodnih čustev ter primernosti za starostno skupino otrok (4–6 let) izbra li dve slovenski in dve tuji slikanici, in sicer Ida Mlakar: Kako sta Bibi in Gusti pregan- jala žalost (2004), Max Velthuijs: Žabec se boji (2004), Aksinja Kermauner: O miški, ki je oklofutala medveda (2022) in Maurice Sendak: Tja, kjer so zverine doma (2013). Med izvajanjem delavnic smo s pomočjo opazovalnega obrazca beležili vedenje otrok. V skladu z načeli komunikacijske didaktike mladinske književnosti (Kordigel Aberšek 2008) smo vsako delavnico začeli z uvodno motivacijo, sledilo je interpretativ no branje, pri čemer smo bili pozorni, da so bile ilustracije otrokom dobro vidne. Sledilo je izražanje doživetij. Pri usmerjenem pogovoru smo se sprva osredotočili na like v sli kanici in na čustva, ki so jih doživljali, potem pa je glede na interes in odzivnost otrok sledil pogovor o njihovem doživljanju ter uravnavanju čustev, obravnavanih v slikanici. Pogovor o slikanici je bil usmerjen: otrokom smo postavljali odprta vprašanja in jih spodbujali k izražanju mnenj, hkrati pa nismo vztrajali, če se kdo ni želel izpostaviti ali govoriti o določeni temi. Sledilo je poustvarjanje estetskega doživetja, ki je zajemalo likovno in gibalno izražanje oz. dramsko poustvaritev dogajanja. Otroke smo spodbuja li, vendar jim nismo dajali natančnih navodil ali postavljali omejitev. Glede na motiva cijo in pozornost otrok smo v izvedbo vključili še krajši zaključek, namenjen sprostitvi in povzetku srečanja. 153