Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 Vitulić 2007: 26). Običajno jih delimo na prijetna oz. ugodna in neprijetna oz. neugodna ter temeljna in sestavljena (tudi čustva samozavedanja, kot so sram, ponos, ljubosumje, zadrega). Medtem ko vsa temeljna čustva (veselje, zanimanje, presenečenje, strah, jeza, žalost in gnus) opažamo že pri dojenčkih na podlagi njihovih obraznih izrazov, pa v obdobju malčka poleg temeljnih čustev otrok doživlja tudi čustva samozavedanja (sram, zadrega, krivda, zavidanje, ponos), ki se nanašajo na ugodno ali neugodno doživ ljanje sebe (Zupančič 2020: 261). V zgodnjem otroštvu se nadaljuje razvoj prepoznava nja, razumevanja čustev, otroci pa tudi vse bolj razumejo, da lahko posameznik doživlja več različnih čustev hkrati. Glavni razvojni napredek v tem obdobju se kaže na področju nadzora nad čustvenim doživljanjem in izražanjem, ki postaja vse bolj uravnoteženo in socialno sprejemljivo (Kavčič, Fekonja 2020: 393). Ker je sposobnost razumevanja in uravnavanja čustev po mnenju nekaterih avtorjev (Akin idr. 2000) osnova za soočanje z različnimi življenjskimi izzivi, je ključno, da spodbujamo otrokov čustveni razvoj in uravnavanje različnih čustvenih stanj. Pregled raziskav, ki so analizirale vpliv dialoškega branja na otrokove socialnočustvene in socialnokognitivne veščine, zmožnost pripovedovanja, slovnično zmožnost in znanje o svetu, je pokazal, da dialoško branje odraslih z otroki ugodno vpliva na razvoj prepo znavanja čustev in psihičnih stanj, tako lastnih kot tujih (Grøver idr. 2023). Številni avtorji (Nikolajeva 2013, 2018; Iordanou, Mattock 2022; Schoppman idr. 2023; Zorman 2017; Pezdirc Bartol 2024) kot najprimernejše sredstvo za čustveno opismenjevanje otrok v predbralnem oz. zgodnjem bralnem obdobju izpostavljajo slikanico. Ta je že izhodiščno namenjena skupnemu branju otrok in odraslih, posebej dragocena za čustve no opismenjevanje pa je njena večkodnost, tj. interakcija slikovnega in verbalnega (Nikolajeva 2013, 2018). Študije dokazujejo tudi, da premišljeno posredovanje slikanic otrokom v predšolskem obdobju med drugim lahko izboljša sposobnosti prepoznavanja, razumevanja in izražanja čustev (Bergman idr. 2021) ter omogoči prenos znanja o stra tegijah uravnavanja čustev iz slikanic v lastna življenja (Schoppmann idr. 2023). Jezik kot medij, ki temelji na abstrakciji in arbitrarnem razmerju med označevalcem in ozna čenim, ni zmeraj uspešen pri neposrednem izražanju spremenljivosti in večpomensko sti čustev. Vrzel med abstraktnimi jezikovnimi koncepti in telesnim doživljanjem čustev uspešno premošča metaforično izražanje (gl. Zorman 2017). Za otroke, ki se prepozna vanja čustev šele učijo, je dobrodošlo, da so čustva prikazana v (likovni) upodobitvi telesa. Zaradi razvojnih značilnosti mlajši otroci čustva lažje prepoznajo v zunanji mani festaciji, npr. solzah, kot v opisu občutja, npr. žalosti (Kordigel Aberšek 2008). Slikanice so problemske teme, med katere sodi tudi izražanje neugodnih čustev, začele predstavl jati po letu 1990, izraziteje pa v 21. stoletju (Iordanou, Mattock 2022; Schoppmann idr. 2023). Tudi Nikolajeva (2013) je mnenja, da se slikanice sicer že od nekdaj uporabljajo za spodbujanje bralnih spretnosti otrok, v kontekstu razvoja čustvene pismenosti pa so bile precej zapostavljene. Spoznanja s področja razvojne in kognitivne psihologije so raziskovalcem mladinske književnosti omogočila nov vpogled v uporabo slikanic, kar lahko pripomore k spodbujanju otrokove čustvene pismenosti (Nikolajeva 2013, 2018; Schoppmann idr. 2023). Vse to se sklada tudi s cilji književne vzgoje v vrtcu, ki med 152