Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 »Za njegove pesmi lahko rečemo, da pomenijo začetek preprostega verza in ritma v slovenski poeziji. Njegove pesmi so preproste, jasne in razumljive vsem« (Potokar 1937: 26). V Gregorčičevih pesmih se občuti nostalgija in boleč občutek ločenosti od domačega kraja (Potokar 1937: 24). 1946 Literarni zgodovinar Mirko Rupel (1901–1963) v zvezi z Gregorčičevim delom meni, da pesnikova naloga ni samo v bogastvu misli, marveč tudi v intenzivnem občutju (Rupel 1946: 81). Gregorčiča kot človeka opisuje kot zelo občutljivega in mehkega. Prebridki so bili pesniku vsi dnevi. Gregorčič ni bil iniciativen, temveč v sodbi in delu precej odvisen od drugih. 1955 Slovenski literarni zgodovinar Fran Petre (1906–1978), profesor slovenske književ nosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu, dojema Gregorčiča kot refleksivnega, meditativ nega pesnika (Petre 1955: 144). »Gregorčič ni bil zadovoljen z duhovniškim poklicem, ki ga je mučil in zaviral. Njegove ljubezenske pesmi z veliko žalostji in samozatajevanja izražajo njegovo notranje trpljenje, osebno dramo človeka, ki ni smel ljubiti.« 1961/1962 Najboljši poznavalec pesnika Simona Gregorčiča, literarni zgodovinar France Koblar (1899–1975), je v svoji monografiji o znamenitem slovenskem pesniku skušal prikazati Gregorčiča v dvojni podobi: kot človeka in pesnika. »Oba, pesnik in človek, sta neločljiva. Ko govorimo o dvojni podobi, o nasprotjih v človeku in pesniku, naspro tja v njem so nastajala iz mnogokaterih naključij in posebnosti njegove narave« (Koblar 1962: 10). »Pesnikova mladost v preprostosti, njegova vzgoja in duhovništvo so mu uravnavali idealističen pogled na svet in človeka. Temu pogledu je v marsičem naspro tovalo resnično življenje ter prinašalo trpka razočaranja« (Koblar 1961: 20). Danes določno vemo, da je Gregorčičeva pesem prihajala iz dna ranjenega srca. »Gregorčič je sodobnikom govoril neposredno do srca kakor noben naš pesnik; sodobniki so iz njega spoznavali tudi njegov kraj in doumeli svoj čas, a predvsem so zajemali njegova čuvstva in misli, ter jih sprejeli kot dragoceno razodetje človeške notranjosti« (Koblar 1961: 10). Po Koblarju Gregorčiča kot človeka odlikuje naravna preprostost in mehka pesniška narava (Koblar 1980: 12). »Gregorčič idealist je sprejel večni boj med srcem in razu mom.« Pričakovali bi, da bo Koblar v svoji monografiji povedal kaj o duhovni podobi Gregorčiča, vendar se to ni zgodilo. 1984 Literarni zgodovinar Jože Pogačnik (1933–2002) je v predgovoru svoje knjige o Gregorčičevi poeziji zapisal: »Tisto tradicionalno vsebino [misli na Domoljubne iskre], ki je spominjala na Jenkov patriotizem, je spremljala pesnikova osebna občutljivost, ki 147