Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 Namen prispevka je pokazati, kako so slovenski, hrvaški in srbski literarni zgodovi narji doumeli čustvenost Simona Gregorčiča. Kot izhodišče za raziskavo smo uporabili literaturo o Simonu Gregorčiču, ki je obsežna, čeprav sta o velikem slovenskem liriku doslej izšli le dve knjigi (Dobrovoljc 1979: 293). 1882 Gregorčičev sodobnik Fran Levec (1846–1916), ki je med prvimi izkazal svoje občudovanje do Gregorčičeve poezije, je zapisal: »Ta čudovita dikcija, kako ti seza v dušo; ti polni verzi, kako ti pretresajo srce.« (Levec 1882: 312) Kakšno je njegovo notranje življenje, to pripovedujejo njegove poezije. Levec je obzirno opozarjal na Gregorčičev pesimizem in notranjo neskladnost njegove poezije: »Skrivaj med vrstami leze kakor rdeča nit nekakov duševni razpor« (Levec 1882: 437). V svojih esejih je o njem napisal: »Kako visoko nad nami stoji ta pesniški genij. Gregorčičeve pesmi segajo v dušo. Gregorčič je duhovnik živo čutečega, blagega srca, kateremu se toliko krat odkriva človeško gorje.« (Levec 1965: 351) 1895 Srbski literarni zgodovinar Andra Gavrilović (1864–1929), najzgodnejši preučeva lec slovenske književnosti na Srbskem, je o Gregorčičevi poeziji napisal, da je popolno ma lirična in da so njegove pesmi prežete s toplino čustev, vendar se v njih čuti nekakšen skriti duševni nemir (Gavrilović 1895: 91). 1898 Gregorčičeve pesmi prihajajo in silijo v srca, zaradi tega ga smemo imenovati pesnik srca. Tako je o njem pisal njegov sodobnik, slovenski literarni zgodovinar Karol Glaser (1845–1913). »Ljubezen do ožje slovenske domovine, do širšega Slovanstva razširja se v prsih pesnika v ljubezen do vesoljnega človečanstva, v nesebično ljubezen do bližnjega. […] Gregorčič je nedosežen v svoji preprostosti, če razlaga višje ideje.« (Glaser 1898: 36–37). 1905 Hrvaški literarni zgodovinar in pesnik Ante Petravić (1874–1941) v svoji prvi knji gi Studije i portreti piše: »Gregorčič je genialen pesnik. Čeprav je svoje življenje živel kot skromen duhovnik, se je zaradi svoje nadarjenosti uspel visoko povzpeti.« (Petravić 1905: 173) »Gregorčič je v svoji domoljubni poeziji optimist, njegova čustva so ljube zensko goreča, medtem so pesmi, v katerih izraža svoje lastno doživljanje sveta, bolj pesimistične. […] Plemenitost in nežnost njegovega srca kažeta na še eno odliko njego ve poezije.« (Petravič 1905: 184, 192). 1908 Slovenski slavist Davorin Majcen, o katerem ne vemo skoraj nič, se v svojem pre davanju o Gregorčičevi poeziji sprašuje: »In kakšen je duh njegovih nesmrtnih poezij 144