Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 tivna in sentimentalna: vrača se k formalizmu in tradicionalnim izjavam iz 19. stoletja, konvencionalne pesmi so tudi daljše (pogosti so cikli pesmi). Spremeni se čustvena naravnanost lirskega govorca: v epskolirskih izpovedih ljubezen postane preteklost. Drža ženskega lirskega subjekta izraža tiho, mirno resignacijo in melanholijo nad »slad kimi, lepimi spomini«. Vse pesmi so prepletene z bolečino ob izgubi ljubljene osebe: npr. v pesmih Le spodaj, Spomini, Vse je tiho, Za tvojo ljubezen. Pesem izgubi lahkot nost, jezik igrivost. V diskurzu je zapečatena velika bolečina, ki se kristalizira v izjavi, v atmosferi se izpostavljata melanholija in resignacija, npr. v pesmi Ne vprašaj: Ne vprašaj me, zakaj da plakam, pogledi raje mi v oči in v solznih biserih izvedi, kaj v prsih dušo mi teži. Na srce moje se nasloni, zakaj da plakam, ti pove. Le s tabo pač bi bila srečna, brez tebe meni je gorje. (Gorska 1903: 84) 4 Zaključek Pesnice slovenske moderne so bistveno spremenile diskurz slovenske lirike. Vida Jeraj se je v impresionističnih in dekadentnih pesmih uveljavila kot pesnica z najbolj strukturirano izpovedjo in premišljenim verzom, za katerega je značilna globina čustvenega izraza. Ljudmila Poljanec je začela kot prva lezbična pesnica s kultiviranim izrazom, v katerem impresionistični koncept sredozemskega prostora rezonira s slavljenjem ljubezni do ženske (Jensterle Doležal 2018: 21–33). V pri merjavi z lirskima sodobnicama je Kristina Šuler najbolj brezkompromisno slikala žensko spolno željo, v patriarhalni kulturi fin de siècla se ni zaustavljala pred opisi telesnosti in razviharjene čutnosti, a hkrati njen diskurz že kaže ambivalentnost modernega, razdvojenega subjekta. Podobe ljubezenskega para so podane v okviru vaške kulture (vpliv folklorne imaginacije). V zadnjih pesmih se v poezijo naselijo motivi izgube z občutki greha in sramu, razkriva se pritisk socialnega okolja na žensko, poetika se vrača v tradicionalen izraz in konvencijo. V njeni poetični podobi je prevladovala realistična podoba ljubezenske strasti, zaustavljena v impresionističnih trenutkih, ki se razlikuje od »moške dekadentne podobe«. Cankar in Župančič v prvih ljubezenskih zbirkah objekt ljubezenskega poželenja upodobita le na dva načina: bodisi kot idealizirano ali kot demonizirano žensko (Jensterle Doležal 2009: 149–160). Njuna vrstnica Kristina Šuler pa nasprot no podobe moškega ne idealizira ali demonizira: zanimali so jo predanost in brez mejna strast ženskega subjekta, dialog med moškim in žensko. Njeno pesniško ustvarjanje se ne osredotoča toliko na podobo moškega, kot na emocionalno orkestracijo glasov ženskega lirskega subjekta. Pesnico zanima samo ljubezensko 140