Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 44_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432-433
434-435
436-437
438-439
440-441
442-443
444-445
446-447
448-449
450-451
452-453
454-455
456
OBDOBJA 44 6 identiteto (kar so delale tudi druge pesnice Slovenke). Med seboj so se podpirale, 7 z določenim tipom obnašanja so izoblikovale model nove ženske – intelektualke in pisateljice (Boršnik 1962: 115–151; Verginella 2017). V krogu mladih pisateljic, ki jih je podpirala Marica Nadlišek Bartol, je mlada nadobudna učiteljica Kristina Šuler obja vila (največkrat v družbi Vide Jeraj) skoraj v vsaki številki eno pesem, večinoma ljubez enskega značaja. Kasneje je pisala tudi angažirane in socialno kritične pesmi: imela je izostren čut za negativne družbene pojave ter tudi za težko politično situacijo slovenske družbe in krizne situacije slovenskega naroda. 3 Poetika trenutka Pisala je izpovedne, lirične pesmi, v katere je vključila avtobiografske izkušnje in čustva. Pesnica, ki je začenjala v obdobju fin de siècla, je v svoji poetiki nihala med ustaljenimi poetskimi rešitvami in novimi možnostmi, med konvencionalnim zapisom in že modernim izrazom. Realistično izkušnjo je zaznamovalo novo impresionistično dojemanje časa in prostora. V pesmih je začela zapisovati trenutke. Jožica Čeh Steger (2023: 58) trdi, da je prav v obdobju Slovenke Kristina Šuler prešla od realizma k impre sionizmu. Kristina Šuler je v ljubezenskem diskurzu brezkompromisno beležila žensko izkušnjo ter tudi razkrivala ambivalentnost in razdvojenost modernega lirskega subjek ta. Posebno mesto v kronološkem prikazu ljubezenske zgodbe ima kategorija trenutka. Trenutek ima v njenem upodabljanju narave posebno mesto: je izhodišče impresioni stičnega doživljanja sveta. Zgodbo definirajo izjemni radostni in žalostni trenutki. Čustva velike ljubezenske strasti zaznamujejo kronologijo ljubezenske zgodbe, ki se prebuja, se uresniči v vrhovih, a tudi konča. Tudi pri Kristini Šuler je realistična izkuš nja nadgrajena z novim impresionističnim dojemanjem časa in prostora. Tako kot drugi pesniki impresionisti z jezikovnimi sredstvi slika pokrajino kot vidno podobo »duše« in notranjega sveta lirskega subjekta, pri čemer daje poudarek predvsem vidnim vtisom in trenutkom v prostoru. Posebno mesto – podobno kot pri drugih impresionistih – dobi prostor kot kulisa za njena čustva in kot prostor dialoga, v katerem intimne podobe uokvirja narava. Le včasih uporabi prizore miru in tišine v prostoru kot kontrast valo vom silovite strasti, ki v sebi pretresajo lirski subjekt. V slikah podeželja Kristina Šuler ljubezenske izpovedi povezuje z motivi iz narave: zunanja krajina je barvit okvir za burno življenje subjekta. Pesnica lirično zgodbo umešča med gore, polja, jezera in trav nike (geografsko prepoznavne iz Bohinja, kjer je na začetku učiteljevala), krajina pa se mestoma razširi v neskončen prostor vesolja. Temo ljubezni in erotike prikazuje kot sliko predzakonskega odnosa med dekletom in fantom v patriarhalnem okolju slovenske vasi na koncu 19. stoletja. V ljubezenski poeziji najpogosteje opisuje moško dvorjenje mladi deklici pod njenim oknom (npr. 6 V času svojega prodiranja so se mlade avtorice soočale z različnimi vrstami cenzure, tudi patriar halne mizogine moške cenzure. Pri oblikovanju pesniške samozavesti je delovala tudi samocen zura (Jensterle Doležal 2023: 50). 7 Gl. Ledger 1997. 138